Svež zrak je izjemno pomemben za zdravje vsakega posameznika, ne glede na starost. Zato je pomembno, da poskrbite, da bodo tudi vaši otroci vsakodnevno na sprehodu, saj bo to pozitivno vplivalo na njihovo zdravje in počutje. Nižje zunanje temperature v zimskih dneh naj vas torej ne odvrnejo od sprehoda, aktivnosti in radosti na prostem. Svež zrak je namreč izjemnega pomena pri krepitvi imunskega sistema, zato pediatri priporočajo, da otroku vsakodnevno omogočite, da bo vsaj kratek čas z vami na prostem. Pomembno pa je upoštevati nekaj naslednjih predlogov.
Prilagajanje na zunanje temperature in vremenske razmere
Če so temperature še vedno nad ničlo, zunaj pa je hladneje, ni razloga, da se z dojenčkom ne bi odpravili na kratek sprehod. Pri tem je seveda treba zagotoviti, da je dojenček popolnoma zdrav in primerno oblečen ter zavarovan pred zunanjimi vplivi. Če zunanji pogoji niso primerni za sprehod na svežem zraku, pa vsaj prezračite notranje prostore in na ta način omogočite nekaj svežega zraka.
Izogibajte se sprehodu ob neprimernih vremenskih razmerah. Za sprehod raje izbirajte jutra in pozne popoldneve. Ravno tako se izogibajte sprehajanju zunaj, kadar močno piha, ali ob drugih neugodnih vremenskih razmerah, kot so dež in nevihte. Prvi sprehod naj traja približno 15 minut. Kmalu se bo lahko ta čas podaljšal na pol ure in potem tudi na daljše dnevne sprehode. Vsekakor spremljajte razpoloženje otroka in njegov ritem, večina otrok pa na svežem zraku izjemno uživa.
Zima ni ovira niti za dojenčke, le dobro naj imajo pokrite okončine, opozarjajo zdravniki, za mrzle dni pa priporočajo tudi dudo. Še zlasti tistim dojenčkom, ki se veliko slinijo. Sicer pa zdravniki svetujejo, da bo sprehod zunaj, tudi če so temperature pod ničlo, veliko koristnejši kot pa denimo sprehod v nakupovalnih središčih. Najnižja temperatura, pri kateri lahko gremo ven z otroki, je odvisna od obdobja in vremenskih razmer. Skandinavci gredo ven tudi pri -15, na tako nizke temperature mi, kaj šele dojenčki, nismo navajeni. Zato, kadar je minus, sprehoda z dojenčkom ne bi priporočala nekatere strokovnjakinje.
Če ste ravno rodili in si želite iti na zrak, vam nekaj minut na zraku nikakor ne bo škodilo. Tudi dojenčku ne. Po nekaj tednih po porodu, če ste zdravi in če se dobro počutite, vam celo priporočamo, da greste tudi v mrazu na sprehod. Seveda se primerno oblecite, priporočamo v več tanjših oblačil iz naravnih materialov. Dojenčka oblecite v bombažna oblačila oziroma v oblačila, ki dihajo. Oblecite jih v dve plasti oblačil in zimsko vrečo ali jih dobro pokrijte s toplo odejo. Strokovnjakinja prof. dr. Ema Mušič, dr. med. internistka, specialistka pulmologije in alergologije svetuje, da mamice lahko peljejo dojenčke ven tudi pozimi, pri temperaturah pod ničlo, seveda v vozičku primerno zaščitene, večje otroke pa primerno oblečene.
Zimske temperature pri nas niso okoliščina, v kateri otroci ne bi smeli ven. Fiziologija dihalnih poti in imunski sistem v dihalih sta naravnana tako, da hladnejši zrak za zdrave otroke, kot tudi zdrave odrasle, ni škodljiv. "Izpostavljanje zdravih dojenčkov in otrok svežemu mrzlemu zraku za kratek čas deluje na njihov imunski sistem tudi blago stimulativno in izboljša njihovo odpornost. Vendar bodite pozorni pri dojenčkih in otrocih, ki so prehlajeni, ker je v tem primeru sluznica v zgornjih in spodnjih dihalnih poteh že spremenjena in razdražena, tako bi mrzel zrak lahko povzročil dodaten kašelj," - Irena Marin Tanasoski, dr.
Ne oklevajte in naredite tako, kot vam vaše telo in počutje narekuje. Sneg, mraz, onesnažen zrak … Ali gremo s svojim novorojenčkom lahko na sprehod? Prav to je v zimskih mesecih najpogostejše vprašanje mladih staršev. Mraz je lahko nevaren za novorojenčke, ker so ti občutljivi na velika temperaturna nihanja, vendar hladnejši dnevi še ne pomenijo, da pozimi ne smemo zapustiti doma in se odreči sproščujočim sprehodom na svežem zraku.
3 Steps to Drying Clothes Outside During Winter
Kako obleči otroka ob nizkih temperaturah?
Podobno kot v poletnih mesecih velja tudi pozimi pravilo, da otroka oblecite glede na svoja oblačila in v več posamičnih slojev. Tako kot ste torej oblečeni vi, oblecite tudi otroka, s tem da otroku vedno oblecite en sloj več (če imate na primer vi majico z dolgimi rokavi, otroku nadenite še jopico). Pri tem je treba upoštevati, da to velja za malčke, ki se že gibljejo in hodijo. Dojenčke, ki so v vozičku in se ne gibajo, je treba obleči nekoliko topleje ter zaščititi predvsem njihova stopala in roke. Obvezna zimska oprema so torej rokavice, topli čeveljci, kapa ter topel kombinezon. Če je dojenček še v vozičku, ga dodatno pokrijte z odejico ali uporabite zimsko vrečo.
Dojenčki do enega leta starosti zaradi večje telesne površine v primerjavi s telesno maso toploto hitreje izgubljajo kot odrasli, izgubljene toplote pa z drgetom še ne morejo nadomestiti. Zato je primerno oblačilo še kako pomembno. Izbrati je treba takšno, v katerem otroka ne zebe in mu ni prevroče. Otroka ščiti že voziček, v katerega namestimo zimsko vrečo. Na voljo so odlične iz ovčje volne, polnjene s perjem, iz umetnih materialov, ki ščitijo pred vetrom in mrazom. Oblečemo mu večplastna oblačila, eno do dve plasti več kot sebe, ker se ne giblje intenzivno. Če je v zimski vreči, le-ta pomeni vsaj eno plast obleke. Pazimo, da posebej zaščitimo izpostavljene dele: dlani z rokavicami, ušesa s kapo. Dodatno otroka pred neposrednim vplivom vetra ščiti baldahin ali širša strehica. Če močneje piha, čez strehico položimo plenico, da dodatno zaščiti dojenčka.
Oblačila morajo biti obvezno suha, saj vlažna hitro odvajajo toploto in ohlajajo telo. Tudi potenje hitro odvaja telesno toploto, zato moramo biti tudi pozorni, da otroci ob gibanju na prostem niso preveč oblečeni in jim ni prevroče. Če se otroci zunaj intenzivno gibajo, odstranimo plast oblačila. Pazimo, da otroci na mrazu ne mirujejo. Če otrok sedi oziroma ga prične zebsti, ga spodbujamo, da začne gibati roke in noge. Bodite pozorni na mrazenje. Če opazite, da otroka mrazi ali se celo trese, pojdite v topel prostor. Mrazenje je pomemben znak, da telo izgublja toploto hitreje, kot jo proizvaja.
Pri novorojenčku smo zaradi nezrelosti centra za uravnavanje telesne temperature še pogosteje v dilemi, kako so dovolj oblečeni. V bivalnih prostorih se čez dan svetuje vzdrževanje sobne temperature, to je nekje med 20 in 23 stopinj Celzija. Obvezno je prezračevanje prostorov, saj s tem omogočimo pretok svežega zraka. Previsoke temperature v prostoru neugodno vplivajo že na odrasle, še bolj pa na dojenčke. Če jim je prevroče, lahko postanejo jokavi in razdražljivi, značilen je cvileč jok in potna koža ter rdečica obraza. Vlažnost prostorov za otroke naj bi bila nekje okoli 60 %. Prevelika vlažnost v prostoru lahko oteži dihanje in poveča dihalni napor. V šoli so nas učili, da morajo otroci vedno imeti ene rokave več kot mi, kar pa ne velja za vroče poletne mesece. Otroke je najprimernejše oblačiti v lahka bombažna oblačila. Ravnamo se po principu čebule, kar pomeni, da otroka oblečemo večplastno. Pozimi so pri novorojenčkih - če govorimo o donošenem otroku s težo več kot 3000 g in je sobna temperatura med 20 in 23 stopinj Celzija - obvezni dvoji dolgi rokavi, spodaj pa dvojne žabice oz. zaščita nog. Po navadi svetujemo ene tanke nogavičke, čez pa še ene volnene ali toplejše nogavičke ter bombažna kapica. Pri dojenčkih pa oblečemo spodnjo majčko ali bodi brez rokavov in bodi z dolgimi rokavi, žabice in tople nogavičke, če je temperatura v prostoru primerna in ni prehladno. Uporabo bombažnih kapic v prostoru svetujemo samo pri novorojenčkih (prvi mesec po rojstvu) ali pri nedonošenčkih, saj glavica pri novorojenčku pokriva eno četrtino dolžine telesa, zato lahko preko nje izgubijo ogromno toplote. Kapica se tudi po kopanju, dokler so lasje mokri.
Na kaj je še treba biti pozoren pred odhodom na sprehod?
Otroka pred sprehodom previjte in preoblecite v sveža, suha in čista oblačila, hkrati pa poskrbite, da bo otrok sit. Spremljajte otrokov ritem hranjenja in spanja ter sprehode načrtujte tako, da tega ritma ne boste motili. Preverite, kakšne vremenske razmere so zunaj, in potem presodite, kako obleči otroka. Vedno pa imejte s seboj odejico za primer, da bi se vreme naglo spremenilo. S seboj vzemite 'mamino torbo', v kateri naj bodo najnujnejše reči, kot so steklenička, duda, vlažilni robčki, plenica, tetra plenička in rezervna oblačila. Med sprehajanjem se pogovarjajte z otrokom, kadar je buden. To mu bo dalo občutek varnosti in topline. Naj sprehajanje po svežem zraku postane del vsakdana. To namreč pozitivno vpliva na počutje in zdravje obeh, mamice in otroka.
Kako veste, da je otroku prevroče ali premrzlo?
Če potipate dojenčkovo roko, bedra ali predel tilnika, boste ugotovili, ali mu je ugodno. Če so ti deli telesa mrzli in je otrok nemiren, potem ga mrazi. Če pa je koža topla in potna, lasje mokri, otrok pa hitreje diha, je zagotovo pretoplo oblečen, zato mu nemudoma slecite nekaj oblačil. Kljub vsemu pa morate vedeti, da mrzle roke in noge pri dojenčku niso merilo, da morate takoj skočiti po še eno odejo. Ker dojenčki razen z jokom ne znajo povedati, kdaj jim je prevroče ali prehladno, to najlažje preverimo na sprednjem ali zadnjem delu prsnega koša. Če bo na tem mestu otrok poten in topel, mu je zagotovo vroče, takrat slečemo vsaj eno plast oblačila ali ga odkrijemo, če je pokrit. S preverjanjem temperature rokic in nogic ne dobimo realnega odgovora, ker so tako roke kot noge oddaljene najdlje od srca, kar pomeni, da so tudi najslabše prekrvavljene.
Nevarnosti mraza: Podhladitev in omrzline
Podhladitev je lahko smrtno nevarna, če se telesna temperatura zniža pod 35 °C. Upočasni se delovanje srca, pljuč, jeter in črevesja, dokler končno popolnoma ne zamre. Otroško telo se lahko zelo hitro ohladi, če je otrok predolgo v hladni vodi ali če je v premočenih oblačilih izpostavljen nizkim temperaturam.
Znaki podhladitve:
- Bolj ko je novorojenček podhlajen, bolj miren postaja in vse bolj tih.
- Koža na trebuhu in prsih je hladna.
- Koža na obrazu, rokah in nogah postane živo rožnata.
- Otrok močno drgeta.
- Koža je hladna, bleda in modrikasta.
- Telesna temperatura se zniža pod 35 °C.
- Otrok nejasno govori.
- Zavest postaja vse bolj motena, dihanje se upočasni.
Kaj storiti ob podhladitvi?Svojega otroka ogrejte z odejami, plaščem ali s svojo toploto. Prinesite ga na toplo. Po potrebi mu odstranite vlažna oblačila in ga spet zavijte v odejo. Če je otrok pri zavesti, naj popije nekaj toplega (ne vročega). Približno vsake pol ure mu preverjajte telesno temperaturo s termometrom: če se ne poviša ali če je nižja od 32 °C, morate otroka nemudoma odpeljati v bolnišnico. V sobi, kjer spi novorojenček, mora biti vsaj 20 °C. Ko ga preoblečete ali kopate, mora biti topleje. Če greste z njim na sprehod v hudem mrazu, se ravnajte po pameti, toplo ga zavijte, zunaj bodite malo časa, nikakor ga ne pustite spati v vozičku zunaj. Pomembno: podhladitev otroka potrebuje počasno ogrevanje, ne smete ga ogreti prehitro in preveč. Da bi bila življenjsko pomembna temperatura notranjih organov čim dlje pravilna, se pri močnejših podhladitvah krvne žile v zgornjih plasteh zožijo.
Omrzlina nastane zaradi ekstremnega učinka mraza na posamezne dele telesa, kot so prsti, nos, ušesa ali prsti nog. Prizadeti telesni deli so brez občutka. Koža je najprej rdeča, kasneje nastanejo mehurji. Če je otrok dobil omrzline, omrznjene okončine ogrevajte počasi in previdno. Če so dojenčkov nosek, obraz ali prstki izjemno mrzli in postanejo bledo sive barve, lahko to kaže na omrzline. V takšnem primeru dojenčka čim prej vzemite iz vozička in ga stisnite k sebi, čim bližje svojemu telesu (pod plašč, jakno) in se posvetujte oziroma obiščite pediatra, da se prepričate, če morda ni prišlo do resnejših težav. Omrzline so namreč izjemno nevarne in lahko povzročijo tudi težje poškodbe na dojenčkovem telesu.
Če nimate možnosti, da dojenčka hitro odpeljete k pediatru, ga poskušajte ogreti doma. Toda previdno! Ogreti ga morate počasi, postopoma in ne na hitro. Omrznjeni del telesa pogrejte s pomočjo tople vode, katere temperatura naj bo malce nad telesno temperaturo, t.j. okrog 37 stopinj Celzija. Nikakor naj voda ne bo toplejša od 39 stopinj Celzija - obvezno preverite s termometrom! Lahko uporabite tudi obloge, ki ste jih ogreli na temperaturo telesa. Teh ni potrebno močno pritiskati na dojenčkove pomrznjene dele, tja jih samo položite in pustite toliko časa, da se koži povrne barva. Obvezno dojenčka podojite ali mu dajte piti topel napitek (nikakor ne vrelega!).
V kolikor dojenčkova koža pordeči in se na njej pojavijo mehurčki ali oteklina, mora dojenčka obvezno pregledati pediater.
Zdravljenje in preprečevanje težav na prostem
Z naraščanjem hitrosti vetra se pospeši tudi odvzemanje toplote našemu telesu. Ob vetrovnem vremenu se možnosti za zdravstvene težave, povezane z vremenom, močno zvišajo tudi takrat, ko temperature niso ravno nizke. Že pri temperaturah nad 0 °C lahko ob močnem vetru ob neprimernih oblačilih (mokra, za gibanje in šport neprimerna oblačila) nastanejo podhladitve in ozebline. Najpogosteje pride do podhladitve pri nizkih okoljskih temperaturah, lahko pa tudi pri temperaturah nad 4 °C, če je oseba mokra, prepotena ali v mrzli vodi. Zato so prilagoditev gibanja, primerna oblačila in spremljanje počutja ključni pri preprečevanju težav zaradi mraza.
Zrak, ki ga vdihava. Saj ven ne greste zato da vas zebe/vam je vroče/ste mokri. Ven greste, da ste na soncu (vitamin D) in da ste na svežem zraku. Zrak je ob takem mrazu, kot ga imamo zdaj presenetljivo čist, posebno če je burja.
Priporočila za temperaturo, pri katerem bi bilo potrebno omejiti gibanje na prostem, ni. Gibanje na prostem in športna aktivnost sta vedno zelo pomembni, saj sta osnovi zdravega in kakovostnega življenja. Ob nižjih zunanjih temperaturah je potrebno prilagoditi vedenje in najbolj izpostavljene dele telesa posebej zaščititi. Prilagoditve otroka na gibanje v mrazu se nekoliko razlikujejo od odraslega, kar moramo upoštevati tudi ob zaščiti. Otroci, predvsem dojenčki, izgubljajo toploto hitreje in lažje kot odrasli, ob tem pa je samo z drgetom ne morejo proizvesti dovolj.
Ne smemo pozabiti, da je otročku lahko prevroče. Dojenčku, ki ima povsem potno glavico ali vrat, ko ga vzamemo iz vozička, je prav gotovo prevroče. Nikoli ga dlje ne prenašajte v nahrbtniku, saj so okončine ves čas izpostavljene mrazu. Nahrbtnike na mrazu uporabljamo le izjemoma in za kratek čas.
Vpliv hladnega zraka na dihalne poti
Vedite, da se zrak, ki je imel zunaj temperaturo -10 °C, že po petih centimetrih poti skozi nos segreje na približno 15 °C. Ko je v grlu, je temperatura že 21 °C, pri vstopu v pljuča pa že 30 °C. Vlaženje dihalnih poti lahko le-te izsuši in povzroči težave, kot so suha usta, pekoče grlo in splošno draženje. To lahko omejimo, če imamo usta in nos pokrita s šalom ali obrazno masko, s čimer povečamo vlaženje zraka in zmanjšamo izgubljanje vode.
Dojenje kot prva in najboljša zaščita
Dojenje je prva in najboljša zaščita za vaše dojenčke. Materino mleko vsebuje veliko zaščitnih protiteles, ki se lahko bojujejo z bakterijami in virusi in tako preprečijo nastanek bolezni pri otroku. Mama s svojo zdravo prehrano lahko vpliva na boljšo kakovost mleka. Pomemben je tudi življenjski slog drugih družinskih članov, saj vsako virusno obolenje lahko hitro prenesejo na najmlajšega člana družine. Prav zato so sprehodi in svež zrak še kako pomembni, saj z njimi krepimo otrokov imunski sistem. V primeru, da ni prehladno, s svežim zrakom blagodejno vplivamo na dihala, otroci, ki so veliko v naravi, so bolj sproščeni in pomirjeni in enako velja tudi za mame.
Poslušajte svoje telo in otrokov ritem
Predvsem priporočam, da starši poslušajo sebe in svojega malčka, saj nobene smernice ne morejo zapisati, kaj je najboljše za vse mame in vse otroke. Vsaka mama se prilagodi ritmu otroka, cilj pa naj bo tak, da sta oba zadovoljna. Glede izbire vozička težko svetujem, ker je na trgu toliko ponudb. Nahrbtnike in kenguruje odsvetujemo, dokler otrok sam ne sedi in hrbtenica ni dovolj stabilna za nošnjo v njih. Trgovska središča za sprehode niso najprimernejši. Zaradi nasičenosti velikega števila ljudi se tam zbirajo vse vrste virusov in bakterij, zato se s svojim malčkom raje odpravite v naravo, na zrak, kar bo zagotovo blagodejno vplivalo tako na vas kot na vašega otroka. Če otroka zebe, bomo to najprej opazili z bledico kože, kasneje postane koža modrikava in lahko nastopijo ozebline. Zato je nujno, da znamo oceniti, kdaj za otroka postane prehladno za sprehod in se odločimo, da odidemo domov, v toplo zavetje.