Ana Dežman, rojena 30. decembra 1982 v Ljubljani, je slovenska glasbenica, ki je s svojo vsestranskostjo pustila neizbrisen pečat tako na področju klasične kot popularne glasbe. Njena glasbena pot, ki se je začela že v zgodnjem otroštvu, je zaznamovana z vztrajnostjo, talentom in željo po nenehnem raziskovanju. Čeprav jo mnogi poznajo kot hčerko glasbene legende Elde Viler, je Ana Dežman že zdavnaj dokazala, da je samostojna umetnica z lastno identiteto in izjemnim ustvarjalnim potencialom.
Zgodnji začetki in glasbena družina
Ana Dežman je odraščala v glasbeni družini, kar je nedvomno vplivalo na njeno ljubezen do glasbe. Svojo glasbeno pot je začela pri šestih letih z igranjem violine na Glasbeni šoli Vič - Rudnik. Že v tem zgodnjem obdobju so se pokazali njeni talenti za solo petje, kar potrjujejo številne nagrade s tekmovanj, kot je prva nagrada na mednarodnem tekmovanju Ithaka 2007 in bronasta plaketa na državnem tekmovanju Temsig 2008. Sledila je štipendija Rotary kluba, ki ji je omogočila nadaljnje izpopolnjevanje na uglednih institucijah, kot je mednarodna poletna akademija Mozarteum v Salzburgu, ter poglobljeno učenje samospeva.
Kljub temu, da je glasba bila njena prva izbira, je sprva čutila negotovost glede preživetja izključno od glasbe, deloma zaradi izkušenj njene matere. Njen oče, glasbeni producent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, jo je usmerjal k opernemu petju. Kljub njegovi smrti kmalu po njeni sprejetosti na Glasbeno šolo, je Ana nadaljevala po glasbeni poti, čeprav jo je v mladosti bolj mikala popularna glasba, navdihnjena z zvezdnicami, kot so Mariah Carey, Whitney Houston in Céline Dion, ter tudi z legendami, kot so Mahalia Jackson, Ella Fitzgerald in Aretha Franklin.
Operna kariera in izjemni solistični nastopi
Po diplomi na Teološki fakulteti leta 2012 se je Ana Dežman odločila za študij opernega petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pod mentorstvom profesorice Alenke Dernač Bunta. Njena operna pot se je začela z gostovanji kot solistka v baročni operi Johanna Christiana Bacha Amadis de Gaule v Pariški operi in Kraljevi operi v Versaillesu. Leta 2013 je postala zboristka-solistka v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je zgradila bogat repertoar solističnih vlog, med drugim je pela v operah kot so "Črne maske" (Marij Kogoj), "Kantata o kavi" (Johann Sebastian Bach), "La traviata" (Verdi), "Rigoletto" (Verdi), "Netopir" (Strauss ml.), "Seviljski brivec" (Rossini), "Nabucco" (Verdi), "Orfej v peklu" (Offenbach), "Madama Butterfly" (Puccini) ter "Deseta hči" (Svetlana Makarovič in Milko Lazar).
Od leta 2019 je samozaposlena v kulturi, kar ji omogoča večjo svobodo pri umetniškem udejstvovanju. V zadnjih letih je navduševala v zahtevnih vlogah, kot so Alisa v "Lucia Lammermoor" (Donizetti), Santuzza v "Cavalleria rusticana" (Mascagni), Jokasta v "Oedipus rex" (I. Stravinski) in Abigaille v "Nabucco" (Verdi). Opera za Ano predstavlja najvišjo umetniško formo, ki združuje igro, glasbo, ples, likovno in scensko umetnost.
Slovenska popevka in sodelovanje z legendami
Poleg operne kariere, Ana Dežman neguje tudi ljubezen do popularne glasbe. Širši javnosti se je predstavila z uspešnimi nastopi na festivalih, kot so Slovenska popevka, Festival narečnih popevk in EMA. Njena glasbena pot je tesno prepletena z delom njenega očeta, skladatelja Jureta Robežnika, ki je zanj ustvaril številne pesmi, kot so "Cvetje in poletje", "Mlado srce" in "Srečo si podajava". Besedila zanjo sta pisala tudi priznana tekstopisca Dušan Velkaverh in Elza Budau.
Pomemben del njenega ustvarjanja predstavlja tudi sodelovanje z mamo, Eldo Viler. Njuno prvo javno nastopanje je bilo z izvedbo pesmi "Čez sedem rek", ki je zaznamovala tudi materin povratek na glasbeno sceno po daljši pavzi. Čeprav sta danes obe na svojih umetniških poteh, njuna glasbena vez ostaja močna, kar se je pokazalo tudi v njunih skupnih nastopih na televiziji in festivalih. Ana je s svojo izvedbo pesmi svoje mame v oddaji "Znan obraz ima svoj glas" navdušila publiko in pokazala globoko čustveno povezanost z njo.
Vsestranskost in sodelovanja z orkestri
Ana Dežman je znana po svoji vsestranskosti, saj nastopa z različnimi komornimi in jazzovskimi zasedbami, s katerimi izvaja slovenske in tuje samospeve, sodobno klasično glasbo, jazz ter slovenske popevke. Sodeluje s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, Big Bandom RTV Slovenija ter pihalnimi orkestri slovenske vojske in policije. Ta sodelovanja ji omogočajo, da se izrazi v različnih glasbenih žanrih in z bogatimi orkestrskimi aranžmaji, ki jih zelo ceni.
Izkušnje na festivalih in televiziji
Nastopi na festivalih, kot so Slovenska popevka, Festival narečnih popevk in EMA, so Ani Dežman prinesli številna priznanja in izkušnje. Nagrada strokovne žirije za najboljšo debitantko na festivalu Orion leta 2000 za pesem "Cvetje in poletje" je bil le eden izmed mnogih uspehov. Na Festivalu narečnih popevk leta 2001 je prejela nagrado za najboljšo izvedbo s pesmijo "Oj, uatrak moj" v primorskem narečju, ki ima za njo posebno čustveno vrednost, saj govori o odnosu med babico in vnukinjo.
Njena priljubljenost se je še povečala z nastopi v oddaji "Znan obraz ima svoj glas", kjer je navdušila z izjemnimi preobrazbami znanih glasbenikov, med drugim z imitacijo Arethe Franklin. Svoje občinstvo je ganila tudi z izvedbo pesmi svoje mame Elde Viler, kar je poudarilo njuno močno čustveno vez.
Osebno življenje in prihodnost
Ana Dežman je tudi mati dveh otrok, hčerke Klare in sina Martina. Kljub zahtevnemu umetniškemu poklicu uspešno usklajuje družinske obveznosti z glasbeno kariero, pri čemer ji pomagata partner in širša družina. Imena za otroke je izbrala s posebnim pomenom - Klara zaradi njenega svetniškega pomena in Martin, ker se je rodil na martinovo.
V prihodnosti si Ana Dežman želi nadaljevati svojo glasbeno pot, tako na opernih odrih kot tudi v svetu popularne glasbe. Razmišlja o magisteriju, pa tudi o drugih projektih, ki bi ji omogočili nadaljnje umetniško udejstvovanje. Njeno vodilo ostaja ljubezen do glasbe, želja po ustvarjanju in povezovanju z občinstvom. Kljub nekaterim izzivom, s katerimi se sooča kot umetnica v Sloveniji, Ana ostaja optimistična in se veseli zdravih prihodnosti in vsega dobrega, kar bo prinesla.