V zadnjem času je javnost v Sloveniji razburila odmevna izjava Angelce Likovič, dolgoletne ravnateljice Osnovne šole Majde Vrhovnik, glede vprašanja splava. Njene besede, izrečene v oddajah "Dobro jutro" in "Tarča" na Televiziji Slovenija, so sprožile široko debato o pravicah žensk, spoštovanju življenja in vlogi posameznika v družbi. Likovičeva se je odločno postavila proti splavu, pri čemer je poudarila potrebo po pomoči ženskam v stiski in kaznovanju storilcev nasilja, obenem pa izrazila globoko prepričanje o pravici nerojenih otrok do življenja.

Stališče Angelce Likovič do splava
Angelca Likovič je v oddaji "Dobro jutro" na TV Slovenija izrazila svoje trdno stališče proti splavu: »Še vedno zagovarjam, da se ne sme narediti splava. Takim deklicam je treba pomagati.« S tem je poudarila, da je njena primarna skrb usmerjena v zaščito življenja nerojenih otrok. Vendar pa se zaveda kompleksnosti situacij, v katerih se ženske znajdejo, zato dodaja: »Veliko moramo narediti, da zaščitimo ženske, da ne pride do posilstva. Tem ženskam je treba pomagati, storilce pa kaznovati. Za posilstvo je zagroženo od 1 do 10 let zapora.«
Njeno stališče je bilo še posebej izpostavljeno, ko so jo povprašali o primerih posilstva, vključno s tistimi, ki jih zagrešijo begunci, in o možnosti splava pri zelo mladih deklicah, starih komaj 12 let. Tudi v teh skrajnih okoliščinah Likovičeva ostaja neomajna: »Tudi v teh primerih je še vedno proti splavu: »Takim deklicam je treba pomagati.« Njeno argumentacijo je mogoče razumeti kot poziv k celoviti podpori ženskam, ki so doživele travmo, obenem pa zagotavljanju pravice do življenja nerojenim otrokom.
Razširitev argumentacije in primerjava z Merklovo
Likovičeva je svoje stališče utemeljila tudi s širšim družbenim in demografskim vidikom. V oddaji "Dobro jutro" je izpostavila primer Nemčije in ravnanje Angele Merkel: »Poglejte, kaj je Merklova v Nemčiji naredila, ker nima nobene reprodukcije, koliko ljudi iz tujine je potegnila.« S tem je implicirala, da pomanjkanje reprodukcije v določeni družbi lahko vodi do negativnih demografskih posledic in odvisnosti od priseljevanja. Njena izjava je bila kasneje interpretirana kot opozorilo na ustavno pravico vseh žensk, da se rodijo, in kot boj za ohranitev potomcev s "slovenskimi koreninami".
V svojem javnem pismu, objavljenem na portalu 24kul, je Likovičeva poudarila, da narod, ki ne skrbi za svoje potomstvo, bo v prihodnosti propadel: »Če ne bomo gojili skrbi za potomce, bomo propadli kot narod.« S tem je svojemu stališču dodala še širši nacionalni in zgodovinski kontekst, pri čemer je poudarila pomen skrbi za prihodnje generacije kot ključnega elementa preživetja naroda.
Preteklost in politična pripadnost
Osebna zgodovina Angelce Likovič je prav tako predmet javnega zanimanja. Znano je, da je bila dolgoletna podpornica Janeza Janše in članica njegove stranke SDS. Kasneje je stranko zapustila po sporu z vplivnim članom Božom Predaličem, pri čemer ji Janša ni priskočil na pomoč. Manj znano je, da je bila v preteklosti tudi članica Zveze komunistov Slovenije (ZKS). Sama je pojasnila, da se je v stranko včlanila zaradi kariernih možnosti, saj brez članstva ne bi mogla postati inšpektorica. Priznala je, da je imela zaradi tega težave, saj je prihajala iz zelo verne družine, ki je bila proti včlanitvi. Kljub temu je njena družina v tistem času skrivaj vozila otroke k verouku. Likovičeva je tudi zanikala, da bi ji očitali, da ni dorasla poklicu, ker se ni včlanila v ZKS, in poudarila, da ima čisto vest ter je bila dobra ravnateljica.

Nagrade in priznanja
Angelca Likovič je prejela nagrado "Neža svobode", ki jo podeljuje Gibanje za otroke in družine, za svoji izjavi, ki naj bi bili najboljši izjavi leta. Ena izmed nagrajenih izjav je: »Resnično vsak otrok je spočet z ljubeznijo, razen tisti, ki so posiljeni.« Utemeljitev nagrade je poudarila, da se je Likovičeva s to izjavo zavzela za pravico nerojenih deklic in se zoperstavila stigmatizaciji mater, ki v težkih razmerah želijo rešiti življenje svojemu otroku. Druga izjava, ki je prav tako prejela najvišje število glasov, je bila: »Poglejte, kaj je Merklova v Nemčiji naredila, ker nima nobene reprodukcije, koliko ljudi iz tujine je potegnila.« Utemeljitev je poudarila, da je s to izjavo Likovičeva opozorila na ustavno pravico vseh žensk, da se rodijo.
Te nagrade so bile deležne tudi kritike. V Socialnem centru Rog sta uredništvo spletnega portala Spol.si in kolektiv Rdeče zore razglasila nagrado "bodeča neža" za najbolj seksistično izjavo leta. Med nagrajenimi izjavami je bila tudi tista Likovičeve: »Resnično vsak otrok je spočet z ljubeznijo, razen tisti, ki so posiljeni.« Podeljevalci so obrazložili, da izjava postavlja žensko na mesto stroja, ki ima nalogo in dolžnost rojevati otroke, ne glede na okoliščine, kar žal in ponižuje ženske, ki so opravile splav. Druga "nagrajena" izjava, ki jo je Likovičeva izrekla v oddaji "Dobro jutro", je bila: »Poglejte, kaj je Merklova v Nemčiji naredila, ker nima nobene reprodukcije, koliko ljudi iz tujine je potegnila. Mi se borimo za to, da bomo imeli naše potomce s slovenskimi koreninami, zato podpiramo vse mamice, da rodijo, tudi posiljene … Poglejte, drage moje gospe, če bi vaše mame naredile splav, vas ne bi bilo danes tukaj, tudi mene ne, zato sem jaz proti splavu.« Spornost te izjave so pri "Bodeči neži" utemeljili s tem, da zanika ustavno pravico žensk z namenom širjenja etnonacionalistične propagande in žensko postavlja v vlogo "maternice naroda".
Splav ali abrazija
Odzivi na javno pismo Angelce Likovič
V svojem javnem pismu se je Angelca Likovič odzvala na kritike in napade, ki so sledili njenim izjavam. Zapisala je: »Pa kje živijo vsi ti ljudje, ki me napadajo? Morda še vedno v bivšem sistemu, kjer so lahko govorili le eni, ti časi so naša preteklost in se na srečo ne bodo nikoli več vrnili. 25 let živimo v demokraciji, kjer ima vsak pravico do svojega mnenja.« Izrazila je veselje, da jo v tem času kliče veliko ljudi, ki jo v celoti podpira, tako z desne kot z leve politične opcije. Omenila je tudi, da sta se oglasili znani pravnici in nekdo iz Bruslja ter z RTV, ki so javno potrdili, da njene izjave niso sovražni govor.
Likovičeva je v pismu ponovila svoje stališče, da stoji za svojimi izjavami. »Po mojem globokem prepričanju je, da imajo tudi nerojeni otroci pravico do življenja, a ker se sami ne morejo braniti, se zanje borimo mnogi v naši Sloveniji. Vedno sem se zavzemala za otroke in družine in tudi danes trdim, da država mnogo premalo naredi v pomoč družinam.« Poudarila je, da je preko 550 družin v Sloveniji na čakanju na posvojitev, kar kaže na potrebo po pomoči tem družinam.
Splav ob posilstvu: Kompleksnost odločitve
V zvezi s primerom posilstva je Likovičeva ponovila svoje stališče: »Ves prah se je vnel, ko sem izjavila, da podpiram, da tudi posiljena ženska rodi. Za tem še vedno stojim, predvsem tem moramo pomagati!« Meni, da bodo ženske, ki bodo spremljale odraščanje otroka, ugotavljale, da je bila njihova odločitev pravilna. Vendar pa je priznala, da je takih primerov malo in da sama ne pozna nobenega.
S tem vprašanjem se soočajo številni etični in moralni dilemi. Medtem ko zagovorniki pravice do življenja poudarjajo nedotakljivost življenja od spočetja naprej, zagovorniki pravic žensk izpostavljajo avtonomijo ženske nad svojim telesom in pravico do odločanja o nosečnosti, še posebej v okoliščinah, ki so posledica nasilja ali hudih stisk. Ginekologinja Mateja Kožuh je na eno izmed izjav Likovičeve odgovorila, da ginekologi niso morilci in da ni vsak otrok spočet z ljubeznijo, saj se nekateri spuščajo v spolnost kar tako. To nakazuje na razhajanje v pogledih na naravo spočetja in na to, ali naj bi vsako spočetje nujno vodilo v rojstvo.
Razprava o splavu: Družbeni in pravni vidiki
Vprašanje splava je zapleteno in večplastno, saj se dotika temeljnih vprašanj o življenju, telesni avtonomiji, materinstvu, pravicah in družbeni odgovornosti. V Sloveniji je splav zakonsko dovoljen do 10. tedna nosečnosti, po tem pa le še v primerih, ko je ogroženo življenje ali zdravje ženske ali otroka, ali kadar gre za posledico kaznivega dejanja. Odločitev o tem, kdaj se življenje začne in kdo ima pravico do odločanja o njem, ostaja osrednja točka te pereče družbene razprave.

Razprava, ki jo je sprožila Angelca Likovič, je pomemben prispevek k dialogu o teh občutljivih vprašanjih. Ne glede na različna stališča, je ključno, da se razprava vodi spoštljivo in da se upoštevajo vse plati problema, vključno s pravicami žensk, dobrobitjo otrok in socialno podporo družinam v stiski.
