V času nosečnosti in po porodu se delavke soočajo s številnimi pravnimi in praktičnimi vprašanji, ki se nanašajo na njihove pravice iz delovnega razmerja. Med najpogostejšimi dilemami so izraba letnega dopusta, prenos neizrabljenih dni v naslednje leto ter časovno usklajevanje bolniške, porodniške in dopusta. Razumevanje zakonskih določb in sodne prakse je ključno za zagotovitev pravic obeh strani - delavca in delodajalca.
Prenos letnega dopusta v naslednje leto: Zakonske podlage in sodna praksa
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) v 4. odstavku 162. člena določa, da ima delavec, ki zaradi različnih opravičenih odsotnosti, kot so bolezen, poškodba, porodniški dopust ali dopust za nego in varstvo otroka, ni mogel izrabiti letnega dopusta v tekočem koledarskem letu ali do 30. junija naslednjega leta, pravico ves letni dopust izrabiti do 31. decembra naslednjega leta. To pomeni, da zakon v navedenih primerih ureja obdobje za prenos letnega dopusta v trajanju 12 mesecev.
Pomembna sodna odločitev Vrhovnega sodišča RS z dne 25.10.2022, opr. št. VIII Ips 23/2022, je dodatno pojasnila to pravico. V konkretnem primeru je bil delavec v bolniškem staležu od 27.11.2017 do 8.1.2019. Za leto 2017 mu je ostalo 22 dni neizkoriščenega letnega dopusta. Letni dopust za leto 2017 mu je v skladu z ZDR-1 propadel z 31.12.2018, zahtevo za izplačilo denarnega nadomestila za neizkoriščeni letni dopust pa je delodajalec zavrnil. Delavec je v sodnem postopku zahteval plačilo odškodnine, ker mu delodajalec ni omogočil izrabe letnega dopusta. Vrhovno sodišče je odločilo, da je delodajalec ravnal protipravno, ker delavcu po zaključku bolniškega staleža z 8.1.2019 ni priznal pravice do plačanega letnega dopusta iz leta 2017.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, v skladu s sodbo Vrhovnega sodišča, načrtuje spremembo 4. odstavka 162. člena ZDR-1. Nova ureditev bo delavcu v navedenih primerih omogočala, da ves letni dopust izrabi do 31. marca leta, ki sledi letu, v katerega je možen prenos letnega dopusta. To obdobje se tako podaljša na 15 mesecev.
Porodniški dopust: Postopek in pravice
Porodniški dopust se prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog, in skupaj traja 105 dni. V kolikor mati ne nastopi s porodniškim dopustom 28 dni pred datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če mati na dan poroda še ni nastopila s porodniškim dopustom.
Postopek pred pričetkom porodniškega dopusta:
- Potrdilo o predvidenem datumu poroda: Ginekolog izda potrdilo v zadnjem trimesečju nosečnosti.
- Obisk Centra za socialno delo (CSD): Največ 60 (in najmanj 28) dni pred predvidenim datumom poroda se morate oglasiti na pristojnem CSD. Tam boste prejeli obrazce za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta in seznanjeni boste z nadaljnjimi postopki ter pravicami v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo.
- Obvestilo delodajalcu: Najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta morate o nastopu obvestiti delodajalca. Če sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda, morate delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja.
Vse potrebne obrazce lahko najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Starševski dopust: Delitev pravic med staršema
Pravico do starševskega dopusta lahko uveljavljata oba starša, vendar morata skleniti pisni dogovor, v katerem natančno določita obdobje in način izrabe dopusta. Dogovor predložita centru za socialno delo in z njim seznanita delodajalca. Vsak od staršev ima na voljo 130 dni starševskega dopusta. Oče lahko vseh svojih 130 dni prenese na mater, medtem ko oče lahko izkoristi maksimalno 230 dni dopusta, če mu mati prenese 100 dni starševskega dopusta.
Izkoristiti ali prenesti letni dopust pred porodniško?
Pogosto se pojavi vprašanje, ali je smotrno izkoristiti preostale dni letnega dopusta pred nastopom porodniške, še posebej če je delavka na bolniškem dopustu zaradi rizične nosečnosti. Praviloma, če je delavka v bolniškem staležu zaradi rizične nosečnosti, je zdravnica ne sme dati iz njega. To lahko pomeni, da ne bo mogla izkoristiti letnega dopusta pred porodniško, temveč bo morala porodniški dopust nastopiti prej, kar pa ni vedno ugodno za otroka.
Vendar pa zakon ne prepoveduje koriščenja dopusta med bolniško ali pred njenim zaključkom. Če je delavka na bolniški zaradi česarkoli drugega kot rizične nosečnosti, lahko porabi ves dopust pred nastopom porodniške. V primeru rizične nosečnosti pa je mogoče bolniško prekinitev urediti s predlogom osebnega zdravnika na komisijo za predčasno prekinitev bolniške zaradi koriščenja dopusta. Pri tem je pomembno, da se delavec posvetuje z zdravnikom in delodajalcem ter upošteva morebitna tveganja.
Pomembno je tudi zavedanje, da se bolniška ne prekinja samodejno zaradi dopusta. Če delavka želi koristiti dopust med bolniško ali pred nastopom porodniške, mora to urediti z delodajalcem in morebiti s komisijo ZZZS. Slednja lahko izda novo odločbo o prekinitvi bolniške, kar omogoča nastop dopusta.
Regres za letni dopust med bolniško in porodniško
Pravica do regresa za letni dopust je vezana na pravico delavca do letnega dopusta in na veljavno pogodbo o zaposlitvi. Regres tako pripada vsem zaposlenim, ne glede na to, ali so začasno odsotni z dela zaradi bolezni, poškodbe ali zaradi varstva in vzgoje otroka. Pogoj je le veljavno sklenjeno delovno razmerje v posameznem koledarskem letu. Delodajalci morajo izplačati regres za letni dopust do 1. julija tekočega leta. Delavcem, ki so zaposleni celo leto, pripada regres za celo leto, ne glede na to, ali dejansko delajo ali pa so upravičeno odsotni z dela. Delavec, ki je bil na bolniški ali porodniški, ima tako pravico do regresa, kot da bi delal.
Posebne okoliščine: Poroka med bolniško
Zakon o delovnih razmerjih določa pravico do plačane odsotnosti z dela tudi v primeru osebnih okoliščin, med katere spada tudi poroka. Delavec ima pravico do plačane odsotnosti z dela najmanj en dan in največ sedem dni, odvisno od internih aktov delodajalca. To pravico lahko uveljavlja tudi med bolniško, če je le-ta dovoljena za takšne primere.
Zaključek
Zakonodaja na področju delovnega prava nudi delavcem pomembno zaščito v času nosečnosti, bolniške in porodniške. Prenos letnega dopusta, pravica do regresa in možnost koriščenja dopusta pred ali po omenjenih odsotnostih so ključni elementi, ki zagotavljajo, da delavci ne izgubijo svojih pravic. V primeru nejasnosti ali spora z delodajalcem je priporočljivo poiskati strokovni pravni nasvet.
Odmik: Navedene informacije ne predstavljajo ali nadomeščajo konkretnega pravnega nasveta in so zgolj informativni pripomoček. Odgovor je pripravljen na podlagi omejenih informacij in omejenega razumevanja ter seznanjenosti s konkretno zadevo, okoliščinami in dejstvi, ki lahko vplivajo in so lahko pomembni za posamezno zadevo, ter glede na takrat veljavno zakonodajo. Zato ga ne gre jemati kot nadomestek konkretnega pravnega nasveta v konkretni pravni zadevi. V primeru potrebe po pravnem nasvetu, je potreben podrobnejši pregled zadeve s strani pravnika.
tags: #bolniska #dopust #porodniska