Nezgode so del odraščanja, zlasti pri majhnih otrocih. Udarec v glavo je pogosta poškodba, ki lahko starše upravičeno skrbi. Vendar je pomembno vedeti, kdaj je zaskrbljenost odveč in kdaj je potreben zdravniški pregled. Ta članek vas bo vodil skozi najpogostejše poškodbe glave pri dojenčkih in otrocih, njihove znake, ukrepe in preventivo.
Pogostost poškodb glave pri otrocih
Statistika jasno kaže, da so udarci in lažje poškodbe glave pogosti zlasti pri otrocih. V letu 2019 je bilo samo v Urgentnem kirurškem bloku obravnavanih 5340 otrok do sedmega leta in 13.492 otrok do 14. leta. Poškodbo glave kot glavno diagnozo je utrpelo 2509 otrok do sedmega leta in 3526 otrok do 14. leta. Največ je bilo površinskih poškodb in ran zaradi udarcev, nekaj nad 300 je bilo pretresov možganov.
Razumevanje otroške glave in možganov
Otroška glava je, še posebej pri dojenčkih in mlajših otrocih, v sorazmerju s telesom večja in težja kot pri odraslih, vratne mišice pa so šibkejše. To pomeni, da je glava pri padcih pogosto vodilni del telesa, kar povečuje verjetnost poškodb. Vendar pa so možgani dobro zaščiteni z lobanjo. Čelo je najtrši del lobanje, zato je treba biti posebej pozoren pri močnejših udarcih v stranski ali zadnji del glave, pri dojenčkih pa na udarec v mehko mesto, kjer se lobanja še ni povsem zarasla (fontanela ali "mečava").
Na srečo večina udarcev povzroči poškodbe mehkih tkiv - kože in podkožja. Koža na lasišču je izjemno prekrvavljena, zato lahko že majhna ureznina povzroči močno krvavitev, ki izgleda veliko bolj dramatično, kot je v resnici. Podobno velja za otekline; ker je koža na čelu napeta, se kri iz počenih kapilar nima kam umakniti navznoter, zato nastane velika izboklina, znana kot “buška”.
Znaki možganskih poškodb - kdaj ukrepati?
Po besedah namestnika vodje Urgentnega kirurškega bloka dr. Uroša Tominca je malo verjetna poškodba možganov, če je otrok po padcu pri polni zavesti, če je bister in buden, če takoj zajoka, če na glavi ni globoke rane ali hujše poškodbe mehkih delov, če se normalno vede, ne bruha, ni zaspan in ni drugih sprememb.
Znaki, na katere je treba biti pozoren in zaradi katerih je nujno obiskati zdravnika ali urgenco:
- Izguba zavesti: Tudi kratkotrajna nezavest (1-2 minuti) po padcu zahteva zdravniški pregled. Če je obdobje nezavesti daljše, je treba takoj poklicati reševalce na 112.
- Ponavljajoče se bruhanje: Enkratno bruhanje je lahko posledica šoka, strahu ali silovitega joka. Nevarno je večkratno bruhanje, ki lahko kaže na povečan pritisk v glavi.
- Zaspanost in spremenjeno vedenje: Nenadna, neobičajna zaspanost, ki je otroka težko zbuditi, zmedenost, nenavadno vedenje, čudno govorjenje ali nerazumevanje okolice so lahko znaki resnejše poškodbe.
- Močne bolečine v glavi: Če otrok navaja močne ali nepopustljive bolečine v glavi.
- Nevrološki znaki: Če otrok ne more premikati noge ali roke, ga zanaša, dvojno ali megleno vidi, ima težave s sluhom ali dihanjem.
- Krvavitve iz ušes ali nosu: Čeprav krvavitev iz nosu lahko izvira iz padca na obraz, je krvavitev iz ušes lahko znak resnejše poškodbe.
- Brazgotine ali globoke rane: Globoke razpočne rane na glavi, ki močno krvavijo in jih morda bo treba zašiti.
Kaj storiti ob poškodbi glave?
Če je nastala buška, jo poskušajte hladiti z brisačo, zmočeno pod mrzlo tekočo vodo in dobro ožeto, ali z mrzlimi želatinastimi blazinicami, če otrok to dopušča. Hladite mesto udarca, da zmanjšate oteklino. Led lahko uporabite zavit v krpo ali brisačo, nikoli neposredno na kožo.
Če je na glavi rana, iz katere močno krvavi, običajno zadošča, da nanjo pritisnete s sterilno gazo ali čisto tkanino ter jo skušate poviti s povojem.
Če rane ni, otrok pa je neposredno po padcu buden, normalno živahen, bodite naslednjih 24 ur še pozorni na morebiten hujši glavobol, bruhanje, neobičajno zaspanost ter v primeru teh težav obiščite zdravnika.
Vrele pri otrocih | Ekuase Sanusi, dr. med. | Pediatrija na poti
Spanec po poškodbi glave
Eno najpogostejših vprašanj in hkrati vir največjih zmot je spanje po poškodbi glave. Staro prepričanje je veljalo, da otroka ne smemo pustiti spati, da ne bi padel v komo. Spanje samo po sebi ne povzroči poslabšanja stanja. Pravzaprav možgani po poškodbi potrebujejo počitek za celjenje. Težava nastane, ker med spanjem ne morete opazovati znakov poslabšanja zavesti.
Zdravniško priporočilo je običajno takšno: če je otrok utrujen (kar je po stresu in joku normalno), mu dovolite spati. To pomeni, da ga je priporočljivo vsake 2 do 3 ure nežno predramiti. Ni ga treba popolnoma zbuditi; dovolj je, da se odzove na vaš dotik ali glas, se premakne, morda odpre oči in nato zaspi nazaj. Če ste posebej zaskrbljeni, ga lahko ponoči zbudite tudi večkrat. Ko otroci spijo, preverjajte tudi, ali dihajo normalno in ali spijo v normalnem položaju.
Preverjanje otrokovega stanja po padcu
Priporočljivo je, da otroka intenzivno spremljate vsaj 24 do 48 ur po padcu ali udarcu v glavo. Otrok po padcu lahko zaspi, a ga je treba preverjati. Nenavadna zaspanost pomeni, da se jih ne da normalno zbuditi. Če ste zaskrbljeni, otroka zbudite po eni uri ali prej. Seveda bodo nerazpoloženi, ker ste jih zbudili, vendar bo vaša skrb pomirjena. Potem jim dovolite, da vnovič zaspijo.
Znaki hujših poškodb možganov se lahko pokažejo šele po nekaj urah, največkrat dveh do treh urah, včasih pa celo nekaj dni po poškodbi glave. Nazaj k zdravniku je po pregledu in odpustu nujno treba, če pri otroku opazimo nenadno zaspanost, če je zmeden, če se nenavadno vede, če čudno govori in nas ne razume, če ga boli močno glava, če ne more premikati noge ali roke, če ga zanaša, če dvojno ali megleno vidi, če krvavi iz nosu ali ušes, če čudno diha, če slabše sliši.
Rentgen in CT glave
Zdravnik bo zavestnega, bistrega otroka z lažjo poškodbo glave največkrat pozorno pogledal in se niti ne bo nujno odločil za rentgensko sliko. Če pa se vseeno odloči zanjo, lahko na rentgenu vidi zgolj morebitni zlom lobanje, poškodb možganov pa ne. CT-možganov pa vedno opravijo, če je otrok po padcu izgubil zavest, če bruha, če je zaspan, če nevrološko ni v redu. Otroka nato vedno sprejmejo na opazovanje v bolnišnico za 24 do 48 ur.
Poškodbe telesa ob padcih
Skelet pri otrocih je bolj elastičen, zaradi česar prihaja pri njih redkeje do zlomov kosti. Vendar pa to pomeni, da je večja možnost hujših poškodb notranjih organov (ob udarcu v prsni koš lahko rebra ostanejo cela, pljuča pa so lahko poškodovana). Na zlom kosti udov pomislimo, ko otrok po padcu toži o hudih bolečinah v poškodovanem predelu, kadar tega uda ne uporablja, ali pa je ta del otekel, podplut ali celo deformiran. V takem primeru poskušajte imobilizirati prizadeti ud z namenom, da zmanjšate bolečino. Imobilizira se vedno sklep nad in pod poškodbo. Prizadeti ud naj bo dvignjen. Otroka odpeljite do zdravnika.
Trebušni organi so pri otroku veliko bolj izpostavljeni poškodbam kot pri odraslih. Ob močnejšem udarcu v trebuh (brca, udarec ob oster rob mize, padec s kolesom), po katerem se pojavi huda bolečina v trebuhu ali otrok postaja bled, koža pa potna, hladna, je treba pomisliti, da bi šlo lahko tudi za notranjo krvavitev (poškodba vranice ali jeter).
Preprečevanje poškodb glave
Čeprav vseh udarcev ne moremo preprečiti, lahko znatno zmanjšamo verjetnost za resne poškodbe s premišljeno preventivo. Statistike kažejo, da se največ poškodb glave pri majhnih otrocih zgodi doma. Začnite z zaščito ostrih robov na pohištvu, zlasti na klubskih mizicah, ki so pogosto v višini otrokove glave. Pritrdite omare in regale na steno, da preprečite prevrnitev, če bi otrok plezal po njih.
Pri starejših otrocih je uporaba čelade nespravljiva zapoved. Ne glede na to, ali gre za kolo, skiro, rolerje ali smučanje, čelada dokazano zmanjšuje tveganje za hude poškodbe možganov. Vzgoja otroka o varnosti in doslednost staršev pri uporabi zaščitne opreme sta najboljša naložba v otrokovo varno prihodnost.
Med vožnjo se posvetite otroku in se med pestovanjem odrečite klepetu ali sms-janju po mobilcu in to “obveznost” prestavite na čas, ko je dojenček v posteljici.
Nasveti za starše
- Ohranite mirnost: V trenutku nesreče globoko vdihnite. Vaša mirnost bo pomagala pomiriti tudi otroka.
- Ocenite situacijo: Opazujte otrokovo vedenje, ali je pri zavesti, ali zajoka, ali se hitro potolaži.
- Hlajenje: Buško hladite, če to za otroka ni preveč boleče.
- Opazovanje: Otroka po padcu bodite pozorni na morebitne spremembe v vedenju ali fizičnem stanju.
- Posvet z zdravnikom: Če ste v dvomih ali opazite katerega od zgoraj omenjenih zaskrbljujočih znakov, se takoj posvetujte z zdravnikom.
- Preventiva: Poskrbite za varno okolje in uporabljajte zaščitno opremo, kadar je to primerno.
Na srečo je večina poškodb glave lažjih in ne pusti nobenih dolgotrajnih posledic. Čeprav nas starše "kap" ob otrokovi poškodbi glave, še posebno če se ulije kri, pa se na srečo največkrat izkaže, da je vse v redu. Kljub temu pa je ob hujših udarcih ali dvomih vedno priporočljivo poiskati zdravniško pomoč. Za vsak primer, saj se nikoli ne ve.