Izračun porodniške: Vse, kar morate vedeti o materinskem in starševskem nadomestilu v Sloveniji

Prihod novega družinskega člana je eden najlepših dogodkov v življenju, a hkrati prinaša tudi s seboj povečane izdatke in pomisleke glede finančnega stanja. Ena izmed ključnih tem, ki se pojavi v času nosečnosti in po porodu, je izračun porodniškega nadomestila, ki ga uradno imenujemo porodniška. Zavedanje, kako se ta znesek izračuna in kakšne so vaše pravice, je ključnega pomena za načrtovanje družinskega proračuna. Ta članek vas bo popeljal skozi postopek izračuna porodniške, od bruto do neto zneska, ter pojasnil vse pomembne vidike, povezane s starševskim varstvom v Sloveniji.

Osnove porodniškega dopusta in nadomestila

Porodniški dopust se prične 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog, in skupaj traja 105 dni. V kolikor mati ne nastopi s porodniškim dopustom 28 dni pred datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu. Izjema je le, če mati na dan poroda še ni nastopila s porodniškim dopustom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.

Pravico do porodniškega dopusta in porodniškega nadomestila, kot se temu prejemku reče uradno, ima mati, ki je za to zavarovana pred dnevom nastopa porodniškega dopusta. Če pa ni zavarovana, pa ima pravico do nadomestila tudi mama, ki je bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih treh letih pred uveljavljanjem pravice do porodniškega nadomestila. Če oseba ni zavarovana za starševsko varstvo in nima pravice do dopusta, je pa bila zavarovana najmanj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je tudi upravičena do starševskega nadomestila. Za tako osebo se kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.

Vsi izračuni na tej strani so zgolj informativne narave in ne predstavljajo uradnega dokumenta. Za točne informacije in uradni izračun se obrnite na pristojni Center za socialno delo (CSD).

simbol za pravice in socialno varstvo

Postopki pred pričetkom porodniškega dopusta

Pred pričetkom porodniškega dopusta je potrebno urediti nekaj pomembnih stvari. Ginekolog v zadnjem trimesečju nosečnosti izda Potrdilo o predvidenem datumu poroda. Največ 60 (in najmanj 28) dni pred predvidenim datumom poroda se oglasite na pristojnem centru za socialno delo (CSD). Tam boste prejeli obrazce za uveljavljanje pravice do porodniškega dopusta. Prav tako vas bodo seznanili o vseh nadaljnjih postopkih in pravicah v zvezi z zavarovanjem za starševsko varstvo. Vse potrebne obrazce najdete na spletni strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Pomembno je, da najkasneje 30 dni pred predvidenim nastopom porodniškega dopusta o tem obvestite svojega delodajalca. Še posebej pozorni bodite, če kot bodoča mati sklepate delovno razmerje 58 dni ali manj pred predvidenim datumom poroda - v tem primeru morate delodajalca obvestiti o nastopu porodniškega dopusta ob sklenitvi delovnega razmerja. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov oz.

Starševski dopust: Pravice obeh staršev

Po porodniškem dopustu imata mati in oče pravico do starševskega dopusta. Vsak od staršev ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 160 dni. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka (v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni ali manj kot 15 dni, če sta jih prenesla manj). Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starševski dopust lahko starša koristita v strnjenem nizu, tj. v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta.

Očetovski dopust: Pravica očeta

Očetovski dopust je pravica, ki dopolnjuje materinski dopust. Zakonodaja določa, da se pri izračunu porodniške upoštevajo prispevki, plačani v zadnjih 12 mesecih. Oče ima pravico do očetovskega dopusta ob rojstvu otroka v trajanju 15 dni. Izrabi ga v strnjenem nizu v obliki polne ali delne odsotnosti z dela od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Pravica je neprenosljiva. Ob rojstvu dveh ali več otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druga oseba ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Se pravico uveljavlja po rojstvu otroka, in sicer najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na centru za socialno delo, na katerem je mati uveljavljala oz.

Izračun porodniškega nadomestila: Ključni dejavniki

Informativni izračun višine materinskega nadomestila temelji na povprečni osnovi (vaši bruto plači) v zadnjih 12 mesecih pred mesecem vložitve vloge. Za pravilni izračun porodniške se upošteva povprečna bruto plača oziroma osnova za prispevke v obdobju zadnjih 12 mesecev pred vložitvijo vloge na center za socialno delo. Center za socialno delo avtomatsko pridobi podatke o plačah in prispevkih od Finančne uprave. Obračun porodniškega nadomestila vključuje vse prihodke, za katere so bili plačani prispevki za starševsko varstvo, kot so bruto plača, bolniška nadomestila in nadomestila za nego otroka.

Če so bili prispevki za starševsko varstvo obračunani za krajše obdobje, se za manjkajoče mesece kot osnova upošteva 55% minimalne plače. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Naši interaktivni kalkulator vam omogoča, da vneste različne podatke in primerjate izračun nadomestil ob različnih situacijah.

Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, ki se izplačujejo v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta, znašajo 100% osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno. Najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oziroma predpreteklo leto, če za preteklo leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. Nadomestilo za polno odsotnost z dela znaša 100% osnove. Izplačilo nadomestila, razen materinskega nadomestila, za polno odsotnost z dela ne more biti višje od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oz.

Bruto vs. Neto: Razumevanje razlike

Na odločbi Centra za socialno delo je naveden bruto znesek porodniškega nadomestila. Razlog za to je, da na neto znesek vpliva več dejavnikov, predvsem pa obračunani prispevki. Izračun neto plače se namreč od izračuna porodniškega ali materinskega nadomestila ne razlikuje bistveno - tako od plače kot od porodniške se obračunajo enaki prispevki.

Če želite izvedeti (skoraj) natančno številko nadomestila, lahko naredite naslednje: Seštejte vse bruto plače za eno leto nazaj (od oddaje vloge, ne od predvidenega začetka porodniškega dopusta) in jih delite z 12. Tako boste dobili bruto znesek vaše porodniške. Za samostojne podjetnice je izračun podoben: za eno leto nazaj od oddaje vloge seštejte vse bruto osnove, od katerih ste plačevale prispevke, in številko delite z 12.

Davčne olajšave in vpliv na vaš dohodek

Vsem rezidentom pripada splošna davčna olajšava, ki jo delodajalci ponavadi že upoštevajo pri izračunu neto plače. Na voljo pa so tudi številne druge olajšave. Če ima vaš partner višjo plačo, je za vaju lahko ugodneje, da olajšavo za otroke uveljavlja on. Po izračunu vaše neto porodniške lahko izračunate še njegovo neto plačo z vključeno olajšavo za otroka in brez nje ter tako ugotovite, katera možnost je finančno bolj ugodna za vašo družino.

Dodatne prednosti porodniške: Delovna doba in pokojnina

Pozor! Dodatek na delovno dobo vam med porodniško ne pripada. Vendar pa se čas porodniške šteje v vašo skupno delovno dobo, kar je pomembno za prihodnost. Še posebej, ko razmišljamo o upokojitvi, ki se morda zdi še daleč, pa je pomembno vedeti, da ima porodniška še dodatno prednost. Pri izračunu starostne pokojnine se vam zahtevana starost zniža zaradi skrbi za otroke.

Vloge in roki za uveljavljanje pravic

Za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka je potrebno vložiti ustrezne vloge na Center za socialno delo. Pravico do materinskega dopusta in materinskega nadomestila se uveljavlja največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda in najpozneje do nastopa materinskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se prizna z dnem rojstva otroka.

Pravica do očetovskega dopusta in očetovskega nadomestila se uveljavlja po rojstvu otroka, najpozneje dan pred nastopom očetovskega dopusta. Pravica do starševskega dopusta in starševskega nadomestila se uveljavlja skupaj s pravico do materinskega dopusta, vendar najpozneje 30 dni pred iztekom materinskega dopusta. Kadar za otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se uveljavlja pravica do starševskega dopusta 30 dni pred potekom 77 dni starosti otroka.

Center za socialno delo pri tem izroči stranki vse obrazce in jo opozori na obveznosti do delodajalca ter jo seznani z nadaljnjim postopkom uveljavljanja posameznih pravic ter tudi s posledicami zamude rokov.

Pomoč ob rojstvu otroka in občinski prispevki

Pravico do pomoči ob rojstvu otroka imata mati ali oče s stalnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Pravico uveljavljata mati ali oče pri centru za socialno delo, ki je krajevno pristojen glede na materino stalno oziroma začasno prebivališče ali na sedežu njenega delodajalca. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.

Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najpozneje 60 dni po rojstvu otroka. Po rojstvu otroka lahko na občino, kjer ima na dan oddaje vloge vlagatelj stalno prebivališče, oddate vlogo za uveljavitev enkratnega prispevka ob rojstvu novorojenca. Pomoč ob rojstvu otroka se v Sloveniji razlikuje od občine do občine.

grafikon primerjave pomoči ob rojstvu otroka med občinami

Porodniška in izraba letnega dopusta

Skrb, da bi porodniška odsotnost povzročila izgubo pravice do letnega dopusta, je odveč. Delavka, ki ni izrabila dopusta v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi porodniškega dopusta, lahko ves dopust izrabi do 31. decembra naslednjega leta. Enaka pravica pripada tudi delavcu, ki ni izrabil dopusta zaradi bolniške odsotnosti. Letni dopust se v vsakem primeru izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa ter možnosti za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Posebna pravica pa pripada tudi staršem šoloobveznih otrok, ki imajo pravico izrabiti najmanj teden dni letnega dopusta v času šolskih počitnic.

Samozaposlena oseba in porodniški dopust

S 1. 4. 2023 so se pričele uporabljati spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. Vsebine objavljene na te spletni strani veljajo za vlagatelje, katerih otrok je rojen, posvojen, nameščen z namenom posvojitve ali za katerega je podeljena starševska skrb sorodniku, po 1. aprilu 2023.

V Sloveniji je ureditev porodniškega dopusta in pravice samostojnih podjetnic med porodniškim dopustom urejena v Zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 26/14, 90/15, 75/17 - ZUPJS-G, 14/18, 81/19, 158/20, 92/21 in 153/22; v nadaljnjem besedilu: ZSDP-1) ter Zakonom o prispevkih za socialno varnost (ZPSV).

Nastop porodniškega dopusta. Porodniški dopust se navadno prične 28 dni pred predvidenim datumom ali t.i. rokom poroda. Po pravilih traja 105 dni, in se ga ne sme prekinjati. V tem času samostojna podjetnica ne sme opravljati dela. Po preteku tega obdobja nastopi starševski dopust. Vsakemu od staršev pripada 160 dni, vendar je dovoljeno, da mati koristi tudi očetovega. V takem primeru njen starševski dopust lahko traja 260 dni. Porodniški dopust in nadomestilo sta povezana. Najpomembneje je, da je samostojna podjetnica dan pred začetkom porodniškega dopusta zavarovana.

Podjetnica mora za porodniški dopust in nadomestilo obiskati center za socialno delo, kjer odda vlogo za izrabo pravice do materinskega dopusta in nadomestila. To vlogo je treba oddati najkasneje dan pred začetkom materinskega dopusta, največ 60 dni pred porodnim rokom. Če podjetnica vlogo odda kasneje, torej ko je že na porodniškem dopustu oz. po rojstvu otroka, se porodniški dopust in nadomestilo štejeta od datuma oddaje oz. dne rojstva otroka.

Če nastopi katerikoli razlog iz prvega in drugega odstavka tega člena mora oseba vrniti neupravičeno prejeti znesek nadomestila. Če FURS ugotovi, da samozaposlena oseba krši pravila glede prejemanja denarnega nadomestila za porodniški dopust, lahko naloži vračilo prejetih nadomestil in izreče kazni. Prav tako lahko sproži dodatne postopke za ugotavljanje davčnih nepravilnosti in naloži davčne obveznosti skupaj z obrestmi in kaznimi. Pravica do nadomestila bo samostojni podjetnici prenehala, če pristojna inšpekcija za delo ugotovi kršitev. Do tega pride v primeru, da samostojna podjetnica v času izrabe dopusta dela. Hkrati bo v tem primeru morala vrniti celoten prejeti znesek nadomestila, z obrestmi vred.

Vendar to ne pomeni, da mora s.p. zapreti podjetje, le sama ne sme delati v njem. V primeru, da ima že koga zaposlenega, glede nadaljnjega poslovanja ni problemov. Samozaposlene osebe lahko svoje poslovanje med porodniškim dopustom organizirajo na različne načine, na primer z angažiranjem pomočnikov ali preusmeritvijo dela na drugo obdobje. Lahko zaposlijo osebo za določen čas, ki bo delo opravljala namesto njih. Priporočljivo je tudi, da se v primeru specifičnih vprašanj ali situacij posvetujete z uradnim pravnim svetovalcem ali pristojnimi organi.

diagram poteka postopka za samozaposlene ob porodniškem dopustu

Druge pravice in dodatki

Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka do osmega leta starosti v obsegu kot ga imata mati oz. oče. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, v trajanju 30 dni. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok mlajši do osem za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.

Če je oseba zavarovana za starševsko varstvo, a so bili prispevki za starševsko varstvo obračunani za krajše obdobje kot je strnjenih 12 mesecev, se mu za manjkajoče mesece kot osnova upošteva seštevek usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji, ter zneska davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost za zavezanca, ki v davčnem letu, v katerem prejema nadomestilo, ne uveljavlja olajšav za vzdrževane družinske člane skladno z zakonom, ki ureja dohodnino, in ki razen nadomestila, nima drugih obdavčljivih dohodkov, ki bi vplivali na višino splošne olajšave.

Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine.

Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti, po 18. Dodatek za nego otroka je mesečni prejemek, ki znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni.

Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu. Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev delnega plačila za izgubljeni dohodek. Če se pravica ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do delnega plačila z dnem vložitve vloge. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od šest mesecev, in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja/ice.

Eden od staršev, ki ima v lasti ali uporabi vozilo, ki se razvršča v drugi cestninski razred B, in je ob zadnji še veljavni registraciji vozila uveljavil pravico do 50% znižanja letne dajatve za velike družine za to vozilo, je v primeru nakupa letne vinjete za to vozilo v posameznem letu upravičen do enkratne pomoči v višini razlike nad ceno letne vinjete, določena za drugi cestninski razred A. Če je motnja v telesnem ali duševnem razvoju oziroma dolgotrajna hujša bolezen otroka ugotovljena po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta iz 29.

Če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do njegovega 18. Pravica pripada enemu od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok. nadomestilo za eno uro dnevno za otroka do 9. plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela bruto minimalne plače od 9. do 18. Druga oseba ima pravico pod enakimi pogoji kot starša, če dejansko neguje in varuje otroka. Pravica preneha z naslednjim dnem, ko niso več izpolnjeni pogoji. Pravico do otroškega dodatka se uveljavlja v 30-ih dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če jo uveljavljate po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta, pri čemer pa se o vsaki nadaljnji upravičenosti do podaljšanja pravice od 1. 12. Dodatek za veliko družino je letni prejemek, namenjen družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti.

Vloga za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (obr. Vloga matere za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (obr. Vloga očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka -rojenih do 30.4.2018 (obr. S to vlogo oče uveljavlja pravico do očetovskega dopusta in očetovskega nadomestila ter pravico do pomoči ob rojstvu otroka, če je ne uveljavlja mati) - za očete otrok, rojenih do 30. 4. Vloga očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka -rojenih po 1.5.2018 (obr. Obvestilo dodamo skupaj z vlogo očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka (obr. Vloga za uveljavitev pravic materinskega dopusta in materinskega nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka (obr. Vloga za uveljavitev pravice do starševskega dopusta ter starševskega nadomestila očeta, druge osebe ali enega od starih staršev otroka (obr. Vloga za naknadno uveljavitev pravice do starševskega dopusta in starševskega nadomestila (obr. To vlogo uveljavljamo za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. (obr. Obrazec izpolni delodajalec, v primeru izrabe prenesenega starševskega dopusta. Roki za uveljavljanje pravic (60.

tags: #csd #porodniska #izracun

Za pravilno delovanje tega spletišča se včasih na vašo napravo naložijo majhne podatkovne datoteke, imenovane piškotki. Sistemski piškotki, ki so nujni za delovanje, so že dovoljeni. Vaša izbira pa je, da dovolite ali zavrnete piškotke analitike in trženja, ki nudijo boljšo uporabniško izkušnjo, enostavnejšo uporabo strani in prikaz ponudbe, ki je relevantna za vas. Več o piškotkih.