Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ureja obsežen nabor pravic in podpore za starše ob rojstvu otroka v Republiki Sloveniji. Cilj države je ustvariti ustrezne pogoje za odločanje za družino in doseganje visoke ravni kakovosti življenja družin ter zagotoviti varstvo in zaščito vseh družinskih članov, še posebej otrok. Spremembe zakona, ki so začele veljati s 1. aprilom 2023, prinašajo pomembne določbe za otroke, rojene, posvojene ali nameščene v posvojitev po tem datumu.
Materinski dopust: Začetek in trajanje
Materinski dopust je namenjen materi in traja 105 koledarskih dni. Mati ga lahko nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. V primeru, da mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če porod nastopi pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če mati rodi otroka, preden je o izrabi materinskega dopusta obvestila delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če ji to preprečuje zdravstveno stanje. V takem primeru naj delodajalca obvesti eden od njenih sorodnikov.
Očetovski dopust: Pravice in možnosti
Očetovski dopust je namenjen očetom in traja 15 koledarskih dni. Oče ga mora izrabiti v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Ta pravica je neprenosljiva. V primeru rojstva dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni. Če oče ne izrabi očetovskega dopusta, lahko ta dopust koristijo tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka po njegovem rojstvu, kot so materin zakonec, zunajzakonski partner ali partner registrirane istospolne partnerske skupnosti. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo, najkasneje do nastopa očetovskega dopusta.
Starševski dopust: Fleksibilnost in delitev
Starševski dopust je namenjen materi in očetu ter traja 160 koledarskih dni za vsakega od staršev, kar skupaj znaša 320 dni. Lahko ga koristita v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. Vsak od staršev ima 60 dni starševskega dopusta, ki je neprenosljivih. Mati lahko na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izkoristi samo ona. Podobno lahko oče prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on. Eden od staršev ga izrabi neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo.
Posebne situacije: Večroji, nedonošenčki in otroci s posebnimi potrebami
V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok hkrati, se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih deset dni.
V primeru, da se ugotovi motnja v telesnem ali duševnem razvoju otroka ali dolgotrajna hujša bolezen otroka po uveljavljanju pravice do starševskega dopusta, in otrok še ni dopolnil starosti 18 mesecev, ima eden od staršev pravico do 90 dni dopusta za nego in varstvo od dneva priznanja pravice. V tem primeru je potrebno vlogo oddati najkasneje do 18. meseca starosti otroka.
Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb v skladu s predpisom, ki ureja družinska razmerja, ima pravico do starševskega dopusta do osmega leta starosti otroka, v istem obsegu in trajanju kot starša. Za otroka, ki je že dopolnil osem let starosti in je mlajši od 15 let, ima posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokov sorodnik, ki mu je podeljena starševska skrb, pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni. Rejnik, ki mu je v rejništvo nameščen otrok, ki še ni dopolnil osem let starosti, ima pravico do starševskega dopusta v trajanju 30 dni.
Nadomestila in finančna podpora
Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo, ki se izplačujejo v času dopustov, znaša 100 odstotkov osnove. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno, medtem ko je najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za dopust. Upravičenka je za čas trajanja pravice vključena v pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Pomoč ob rojstvu otroka in starševski dodatek
Pomoč ob rojstvu otroka je namenjena nakupu opreme za novorojenčka. Pravico ima vsak novorojenček, čigar mati ali oče imata stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavlja tudi druga oseba in posvojitelji, če te pravice ni uveljavil eden od staršev otroka. Rejniki nimajo pravice do pomoči ob rojstvu otroka. Vlogo je mogoče uveljavljati največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka.
Delo s krajšim delovnim časom in druge oblike podpore
Pravico delati krajši delovni čas zaradi starševstva ima eden od staršev oziroma druga oseba (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost. Oba starša lahko hkrati imata pravico do krajšega delovnega časa, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko. Izjemoma lahko eden od staršev pravico do krajšega delovnega časa v celoti izrabi sam.
Ena od pravic je tudi plačilo prispevkov za socialno varnost od sorazmernega dela bruto minimalne plače za čas, ko eden od staršev dela krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka. Ta pravica je namenjena staršem, ki negujejo in varujejo otroke do njihovega 18. leta starosti, še posebej v primerih težjih motenj v razvoju ali gibalnih oviranosti.
V primeru, da eden od staršev zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, ima pravico do starševskega dopusta do osmega leta starosti najmlajšega otroka.
Pravica do delnega plačila za izgubljeni dohodek je namenjena staršem, ki prekinejo delovno razmerje ali začnejo delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s posebnimi potrebami. Ta pravica je lahko priznana do dopolnjenega 18. leta starosti otroka.
Prebivališče in državljanstvo
Mati (oziroma oče, če on koristi dodatek) in otrok morata imeti stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko prebivati v Republiki Sloveniji, da sta upravičena do določenih pravic, kot so starševski dodatek in pomoč ob rojstvu otroka.
Usklajevanje pravic z evropsko zakonodajo
Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih v slovenski pravni red prenaša določbe več evropskih direktiv, med drugim Direktivo (EU) 2019/1158 Evropskega parlamenta in Sveta o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja staršev in oskrbovalcev. To zagotavlja, da so pravice staršev v Sloveniji usklajene z evropskimi standardi, kar spodbuja enakost spolov pri zagotavljanju starševskega varstva in podpori družinam.
Zakon o usklajevanju transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji določa, da se zneski družinskih prejemkov usklajujejo z rastjo cen življenjskih potrebščin, kar zagotavlja ohranjanje realne vrednosti teh prejemkov.