Nosečnost je posebno obdobje v življenju ženske, ki s seboj prinaša tako radost kot tudi številne odgovornosti. V času nosečnosti delavke uživajo posebno varstvo v okviru delovnopravne zakonodaje, katerega cilj je zagotoviti njihovo zdravje, dobro počutje ter nemoteno usklajevanje poklicnih in družinskih obveznosti. Delo med nosečnostjo ne sme biti razlog za majhno ugodno obravnavanje delavcev, sicer bi se to štelo za diskriminacijo. Delavci imajo zaradi nosečnosti za delo med nosečnostjo pravico do posebnega varstva v delovnem razmerju.
Nosečnost kot posebej varovana kategorija delavcev
Noseče delavke so v slovenski delovnopravni zakonodaji prepoznane kot posebej varovana skupina delavcev. To pomeni, da jim zakon namenja dodatno zaščito pred ukrepi, ki bi lahko negativno vplivali na njihovo zaposlitev. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) izrecno določa, da delodajalec ne sme podati odpovedi pogodbe o zaposlitvi noseči delavki. Poleg tega zakon prepoveduje kakršnakoli ravnanja, ki bi sicer vodila k odpovedi pogodbe o zaposlitvi, med nosečnostjo ali med trajanjem odpovednega roka. Ta določba, ki je jasno zapisana v Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR-1), ščiti nosečnice pred morebitnimi diskriminacijami in zagotavlja, da se lahko osredotočijo na svoje zdravje in pripravo na prihod otroka.
Obvestilo o nosečnosti in zaščita
Ključnega pomena za uveljavljanje te zaščite je pravočasno obvestilo delodajalca o nosečnosti. Če delodajalec v času odpovedi ali med odpovednim rokom ni seznanjen z nosečnostjo delavke, ta ostane zaščitena, če ga o svoji nosečnosti obvesti nemudoma oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po njihovem prenehanju. Pomembno je, da obvestilo prispe delodajalcu najkasneje do izteka odpovednega roka. V primeru dvoma o nosečnosti ali za dokazovanje le-te, mora delavka predložiti zdravniško potrdilo. To omogoča, da se zaščita pred odpovedjo uveljavi tudi v primerih, ko nosečnost ni bila znana ob času izdaje odpovedi.
Takoj ko izveste za svojo nosečnost, morate o tem obvestiti svojega nadrejenega. To je pomembno zato, da lahko vaš nadrejeni ravna v skladu z določbami v zvezi z materinstvom. Ko delodajalca obvestite o svoji nosečnosti, mu morate povedati tudi pričakovani datum rojstva. Te informacije so pomembne, saj nekaterih dejavnosti v določenem obdobju nosečnosti ni več dovoljeno opravljati. Vendar pa morate svojega nadrejenega obvestiti najpozneje po 12. tednu nosečnosti. Te določbe ščitijo bodočo mater in nerojenega otroka.
Izjeme od splošne prepovedi odpovedi
Kljub splošni prepovedi odpovedi pogodbe noseči delavki, zakonodaja predvideva nekatere izjemne primere, ko je odpoved mogoča, vendar ob posebnih pogojih. Te izjeme vključujejo:
- Razlogi za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi: Če obstajajo zakonsko opredeljeni razlogi za izredno odpoved (na primer hude kršitve pogodbenih obveznosti s strani delavca), je odpoved možna tudi noseči delavki.
- Uvedba postopka za prenehanje delodajalca: V primeru, ko delodajalec uvede postopek za prenehanje svojega delovanja (na primer stečajni postopek ali likvidacija), je odpoved pogodbe o zaposlitvi možna tudi noseči delavki.
V obeh omenjenih primerih pa je za izvedbo odpovedi nujno predhodno pridobiti soglasje inšpektorja za delo. Inšpektorat za delo na podlagi preučenih dejstev odloči, ali dovoli ali zavrne prenehanje delovnega razmerja z nosečo žensko. Ta postopek zagotavlja dodatno preverjanje in varovanje pravic nosečnice tudi v teh izjemnih okoliščinah.
Prepovedana in omejena dela za nosečnice
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) na več mestih opredeljuje pravice delavk vezane na nosečnost, in sicer glede nadurnega dela, napotitve v tujino, nočnega dela ipd. Glede na to, da je kar nekaj poklicev, kjer se delo opravlja tudi v nočnem času (npr. varnostnica, medicinska sestra, policistka…), se bomo v tem članku opredelili do dela med nosečnostjo v nočni izmeni.
Na primer, prepovedana so dela, ki se opravljajo stoje in delo na akord. Dvigovanje težkih bremen, stres in nevarna dela so za nosečnice škodljiva. Noseča delavka ne sme opravljati del, pri katerih je potrebno dviganje težkih bremen. Opravljanje del, ki se pretežno izvajajo v stoječem položaju, je prav tako omejeno. Pri tem velja, da lahko nosečnica po 21. tednu nosečnosti največ 4 ure na dan opravlja dela v stoječem položaju. Dela pod velikim časovnim ali drugačnim pritiskom po 21. tednu nosečnosti niso dovoljena. Dela s snovmi, ki so nevarne za zdravje, so prepovedana.
Delo za računalnikom med nosečnostjo je pogosta skrb nosečnic, vendar ni enotnega odgovora o njegovi škodljivosti. Ugotovitve strokovnjakov si nasprotujejo. Svetuje se uporaba sodobne računalniške opreme z boljšo zaščito in zagotavljanje ustrezne razdalje od zaslona ter izogibanje sedenju neposredno nasproti njega.
Ali noseča delavka lahko opravlja nočno delo?
ZDR-1 določa, da delavka v času nosečnosti in še eno leto po porodu oziroma ves čas, ko doji otroka, ne sme opravljati dela ponoči, če iz ocene tveganja zaradi takega dela izhaja nevarnost za njeno zdravje ali zdravje otroka. Delavki bo delo med nosečnostjo v nočni izmeni prepovedano le, če iz ocene tveganja izhaja, da takšno delo pomeni nevarnost za njeno zdravje in zdravje otroka. Torej ne gre za absolutno prepoved nočnega dela v času nosečnosti. V kolikor bo delodajalec pridobil strokovno mnenje licenciranega inženirja varstva pri delu, ki bo podal oceno tveganja, da nočno delo ne pomeni nevarnost za zdravje delavke ali otroka, bo nosečnica lahko delo med nosečnostjo opravljala tudi ponoči.
Če iz ocene tveganja izhaja, da bi nočno delo pomenilo nevarnost za zdravje delavke ali otroka, delavka, kljub temu, da bi želela opravljati delo ponoči, le-tega ne bi smela opravljati.
Ali lahko noseča delavka zavrne delo v nočni izmeni?
Delodajalec lahko naloži nočno delo delavki v času nosečnosti samo z njenim soglasjem. V kolikor delavka soglasja ne da, delodajalec ne sme odrediti nočnega dela. V kolikor bi delodajalec vseeno naložil delo ponoči kljub nesoglasju delavke oziroma prepovedi opravljanja na podlagi ocene tveganja, je v prekršku. Globa za tak prekršek znaša do 2.000 eurov.
Nosečnice ali doječe matere ne smejo opravljati nočnih del. Med nočna dela štejejo dela med 20. in 6. uro. Obstajajo pa izjeme, na primer pri prevozih, glasbenih ali gledaliških predstavah ali pri negovalnem osebju. Nosečnice ali doječe matere lahko v teh panogah delajo do 22. ure. Prav tako velja, da nosečnice in doječe matere ne smejo delati ob nedeljah in praznikih. Tudi tukaj obstajajo izjeme, in sicer na področju gostinstva, v podjetjih z neprekinjeno menjavo izmen ali pri glasbenih in gledaliških predstavah.
Nosečnice ali doječe matere prav tako ne smejo imeti nadur. Delovni čas ne sme presegati 9 ur na dan in 40 ur na teden.
Nosečnost na delovnem mestu - kakšne so pravice žensk?
Posvet z zdravnikom in ocena tveganja
Absolutno se morate o tem posvetovati z zdravnikom, ki vam bo na podlagi poteka vaše nosečnosti predlagal, ali delate naprej ali ne. Delo, ki je fizično naporno, lahko negativno vpliva na potek nosečnosti, povzroči lahko zvišan krvni pritisk, nepravilen otrokov razvoj ali predčasen porod. Zagotovo ni priporočljivo, da delate s kemikalijami ali tam, kjer je veliko sevanja, prav tako nosečnici odsvetujejo, da več ur stoji v trgovini ali za tekočim trakom. Če je vaše delo tako tvegano, potem je najbolje, da začnete bolniški dopust prej.
Delodajalec mora inšpektorat za delo obvestiti, da je zaposlena delavka noseča. Če ima podjetje svojega zdravnika, mora delodajalec obvestiti tudi njega.
Nosečnost med poskusno dobo in zaščita pred odpustom
Ali ste sredi poskusne dobe in ste izvedeli, da ste noseči? Tukaj velja, da o tem niste dolžni obvestiti nadrejenega. Če zaradi vaše nosečnosti pride do prekinitve delovnega razmerja v poskusni dobi, je to v nasprotju z zakonom o enakem obravnavanju. Zaščita pred odpustom je pomemben sestavni del zakona o materinskem varstvu. Zaščita pred odpustom začne veljati takoj po obvestilu o nosečnosti. Preneha se štiri mesece po rojstvu. Pri ženskah na starševskem dopustu zaščita pred odpustom neha veljati štiri tedne po prenehanju starševskega dopusta.
Vprašanja o nosečnosti med razgovorom za službo
Če vas med razgovorom za službo vprašajo, ali ste trenutno noseči, vam tega ni treba povedati. Že samo vprašanje je pravno nedopustno. Pri odgovoru lahko celo lažete. Vendar pa obstaja nekaj izjem. Ali gre za delo, ki ga nosečnica lahko opravlja samo pogojno ali pa ga sploh ne sme opravljati? To je mogoče v primerih, ko dejavnost ogroža zdravje nosečnice ali otroka. V tem primeru vam delodajalec mora postaviti vprašanje o morebitni nosečnosti. Ali je delo sestavljeno pretežno iz dejavnosti, ki so za nosečnico škodljive? Ali po tem, ko izločimo vse škodljive dejavnosti, ne ostane več dovolj primernega dela? V tem primeru je mogoče delo prekiniti. V večini primerov pa gre samo za delno prekinitev dela. Nosečnica enostavno več ne opravlja tistih del, ki so škodljiva. Še vedno pa opravlja lažja dela, ki jih je lahko opravlja.
Varovanje nosečnic pri prerazporeditvi delovnega časa
ZDR-1 v 148. členu določa splošno obveznost delodajalca, da na predlog delavca omogoči drugačno prerazporeditev delovnega časa, ki lažje usklajuje družinske in poklicne obveznosti. To pravilo ne velja le za delavce z otroki, temveč tudi za tiste, ki imajo obveznosti do drugih družinskih članov. Delodajalec mora zavrnitev takšnega predloga pisno obrazložiti. To zagotavlja večjo fleksibilnost in podporo delavcem pri uravnoteženju zasebnega in poklicnega življenja, kar je še posebej pomembno v času nosečnosti.
Pogoste zmote o pravicah nosečih delavk
- Neizrabljen del dopusta: Neizrabljen del dopusta se lahko izkoristi po porodu, le če je porod nastopil pred predvidenim datumom.
- Obveščanje o nosečnosti med poskusnim obdobjem: V primeru, da delavka izve za nosečnost med poskusnim obdobjem, ni dolžna o tem takoj obvestiti nadrejenega. Če pride do prekinitve delovnega razmerja v poskusni dobi zaradi nosečnosti, je to v nasprotju z zakonom o enakem obravnavanju. Zaščita pred odpustom v takšnem primeru začne veljati takoj po obvestilu o nosečnosti in preneha štiri mesece po rojstvu otroka. Pri ženskah na starševskem dopustu pa zaščita pred odpustom preneha veljati štiri tedne po koncu starševskega dopusta.
Socialne pravice v nosečnosti in po porodu
V času nosečnosti delavka uživa posebno varstvo, ki je ključno za ohranjanje njenega zdravja in zdravja nerojenega otroka. To varstvo je močno prisotno v slovenski delovnopravni zakonodaji, ki posebej pozornost namenja nosečnicam na delovnem mestu. Področje ureja tudi Mednarodna organizacija dela, ki v Konvenciji MOD št. 183 o varstvu materinstva postavlja državam članicam vsaj minimalne standarde varstva. Mednarodni zakonodaji sledi tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1).
Materinski dopust: Namenjen je pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja ob rojstvu otroka in po njem. Materinski dopust traja 105 dni. Nosečnica ga nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Če mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka.
Očetovski dopust: Namenjen je očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka, skupaj z mamo, sodelovali pri negi in varstvu otroka. Traja 30 koledarskih dni. Oče izrabi prvi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 koledarskih dni v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, in sicer od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta. Če izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Oče lahko izrabi tudi celotnih 30 koledarskih dni v enem delu, npr. ob rojstvu otroka. Pravico do očetovskega dopusta ima oče otroka in je neprenosljiva.
Starševski dopust: Pravico do starševskega dopusta ima eden od staršev otroka, oba starša, pod določenimi pogoji pa tudi druga oseba oziroma eden od starih staršev otroka.
Nadomestilo plače: Je osebni prejemek, ki izhaja iz zavarovanja za starševsko varstvo. Pravica do nadomestila obsega materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo. Pravico uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Otroški dodatek: Je dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje otroka. Pravica do otroškega dodatka se uveljavlja v 30-ih dneh po rojstvu otroka in se prizna z mesecem otrokovega rojstva. Če jo uveljavljate po tem roku, se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi zahtevka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta.
Dodatek za veliko družino: Je letni prejemek, namenjen družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let, po 18. letu pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti.
Dodatek za nego otroka: Je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, če ima otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji in dejansko živi v Republiki Sloveniji.
Nadomestilo v času odmora za dojenje: Pripada materam, zaposlenim za polni delovni čas, v času odmora za dojenje (ko se vrne na delo), na podlagi potrdila specialista pediatra/pediatrinje. Doječi materi pripada nadomestilo za eno uro dnevno, za otroka do 9. meseca starosti.
Pravice staršev glede razporejanja delovnega časa in dopusta
Starši so ena od kategorij, ki so v delovnem razmerju posebej varovani. ZDR-1 v 115. členu staršem zagotavlja posebno varstvo pred odpovedjo. Gre za najširše izmed varstva vseh pravic delavcev pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi. Posebno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi velja za delavko v času nosečnosti ter delavko, ki doji otroka do enega leta starosti, in starše v času, ko izrabljajo starševski dopust v strnjenem nizu v obliki polne odsotnosti z dela in še en mesec po izrabi tega dopusta.
V zvezi z razporejanjem delovnega časa lahko delavec v času trajanja delovnega razmerja, zaradi potreb usklajevanja družinskega in poklicnega življenja, predlaga delodajalcu drugačno razporeditev delovnega časa. Navedeni 148. člen ZDR-1 sicer ne daje trdnejše podlage kot zgolj predlog delavca, ki ga lahko delodajalec upoštevaje potrebe delovnega procesa sprejme ali ne, kar pa mora pisno utemeljiti. Pravica torej ni absolutna in je povsem odvisna od potreb delovnega procesa. Razporejanje delovnega časa podrobneje in ugodneje urejajo tudi nekatere kolektivne pogodbe.
Skladno z omenjenim 185. členom ZDR-1 se delavcu, ki neguje otroka, starega do treh let, lahko naloži opravljanje nadurnega dela ali dela ponoči samo z njegovim predhodnim pisnim soglasjem.
Ena od posebnosti je tudi način izrabe letnega dopusta. ZDR-1 v svojem 163. členu določa splošni standard, da se letni dopust izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in možnost za počitek in rekreacijo delavca ter upoštevaje njegove družinske obveznosti. Delodajalec staršem šoloobveznih otrok daje pravico, da izrabijo najmanj teden dni letnega dopusta v času počitnic. Vsem delavcem daje pravico izrabiti en dan letnega dopusta na tisti dan, ki ga delavec sam določi, o čemer mora obvestiti delodajalca tri dni pred izrabo. Navedeni pravici pa lahko delodajalec delavcu odreče, če bi odsotnost resneje ogrozila delovni proces.
Če delavec meni, da delodajalec krši katero od njegovih pravic iz delovnega razmerja, ima pravico pisno zahtevati, da delodajalec kršitev odpravi oziroma da svoje obveznosti izpolni.
Delo v trgovini ob nedeljah in praznikih za nosečnice
Glede dela v nedeljo, 40. delavcu, ki skrbi za otroka do treh (3) let starosti, ali enemu od delavcev - staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo. Velja pa določba 2. odst. 40. člena, ki določa, da mora delodajalec z letnim razporedom delovnega časa določiti takšen razpored delovnega časa, da delavec, eden od staršev, ki skrbi za predšolskega otroka od tretjega leta starosti dalje, ne bo razporejen na delovno obveznost več kot deset nedelj v posameznem koledarskem letu, pri čemer morata delovni nedelji posameznega delavca obvezno slediti najmanj dve prosti nedelji. Podobno glede dela na dela proste dneve, 41. delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti, ali enemu od delavcev - staršev, ki ima hudo bolnega otroka ali otroka s telesno ali duševno prizadetostjo, in ki živi sam z otrokom in skrbi za njegovo vzgojo in varstvo. Poleg tega mora delodajalec z letnim razporedom delovnega časa določiti takšen razpored delovnega časa, da delavec ne bo razporejen na delovno obveznost na najmanj pet (5) dni v letu, ki so z zakonom določeni kot dela prosti dnevi, praviloma 1. januarja, 1. maja, 1. novembra, 25.
Omejitve iz 40. in 41. člena ne veljajo za delodajalce, katerim država s posebnimi predpisi zaradi javnega interesa predpiše obvezno opravljanje dejavnosti, za delodajalce, ki opravljajo javno gospodarsko službo ali tržno dejavnost na podlagi zakona, ki ureja področje energetike.
Kolektivna pogodba za dejavnost trgovine v 41. delavcu, ki skrbi za otroka do treh let starosti, določa, da se dela v nedeljo in na dela proste dneve ne sme naložiti tudi nosečnici, razen če se s tem strinja. Čeprav se zakonodaja skozi čas spreminja, je pomembno preveriti veljavnost določb kolektivnih pogodb.
Pričakovana ali nepričakovana nosečnost s seboj prinese obveznosti za delodajalca in njegove zaposlene. Pojasnili bomo, na kaj je treba biti pozoren pri nosečnosti med poklicnim življenjem.