Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih sprememb in povečanih potreb po določenih hranilih, saj telo ne skrbi le zase, temveč tudi za razvoj novega življenja. Čeprav je uravnotežena prehrana ključna, se v praksi pogosto izkaže, da s hrano ne moremo pokriti vseh potreb po določenih mikrohranilih. Zato je razumevanje vlog ključnih hranil, kot sta folna kislina in dokozaheksaenojska kislina (DHA), ter njihovega optimalnega vnosa še toliko bolj pomembno.
Folna kislina (Vitamin B9) in njen pomen v zgodnji nosečnosti
Folna kislina, vodotopni vitamin B9, je ključnega pomena za številne telesne funkcije, še posebej tiste, ki zahtevajo deljenje celic. V naravi se nahaja v obliki folata v zelenjavi, kot so špinača, stročnice in brokoli, ter v jajcih in nekaterih vrstah sadja. Folna kislina pa je sintetična oblika, ki jo pogosto najdemo v prehranskih dopolnilih.
Glavna naloga folne kisline v nosečnosti je onemogočiti okvaro nevralne cevi, iz katere se razvijejo možgani ploda in hrbtenjača. Do okvare nevralne cevi lahko pride že v prvih tednih nosečnosti, pogosto še preden ženska izve, da je noseča, običajno med 23. in 26. dnevom intrauterinega življenja. Posledice, kot sta anencefalija (huda malformacija možganov in lobanje) ali spina bifida (nepravilno zapiranje hrbtenice in hrbtenjače), so trajne in jih ni mogoče pozdraviti. Zato je zadostna količina folatov v zgodnji nosečnosti tako pomembna.
Priporočen dnevni vnos folne kisline za odraslega človeka je sicer 200 mikrogramov, kar lahko dosežemo z običajno pestro in uravnoteženo prehrano. Vendar se potrebe po folni kislini v nosečnosti bistveno povečajo. Dokazano je bilo, da dodajanje folne kisline pred zanositvijo in med nosečnostjo pomembno zmanjša možnost napake pri razvoju nevralne cevi, in sicer za približno 50- do 70-odstotkov. Zato se 3 mesece pred zanositvijo ter v prvem trimesečju nosečnosti priporoča jemanje 400 mikrogramov folne kisline ob uravnoteženi in pestri prehrani. Za ženske z nizkim tveganjem je to standardni odmerek, medtem ko se ženskam z visokim tveganjem (npr. tistim, ki so v preteklih nosečnostih imele okvaro nevralne cevi, ali tistim s specifičnimi zdravstvenimi stanji) priporoča višji odmerek 5 mg dnevno.
Pomembno je omeniti, da približno desetina prebivalstva (in celo do 50 % žensk) ima genski zapis, ki ne omogoča dobrega delovanja encima MTHFR (metiltetrahidrofolat reduktaza), ki pretvarja folno kislino iz hrane v obliko, ki jo telo lahko uporabi. V teh primerih je še posebej smotrno uživanje aktivne oblike folata, kot je metilfolat, ki zaobide to presnovno blokado. Kljub temu nekatere študije kažejo, da tudi ženskam z omenjeno mutacijo višji odmerki folne kisline ne zmanjšajo dodatno tveganja za okvare, zato je priporočljiv standardni odmerek 0,4 mg.
Nosečnice naj folno kislino ali folat jemljejo vsaj 4 tedne pred zanositvijo in skozi celotno nosečnost, priporočljivo pa je tudi še 4 do 6 tednov po porodu. Priporočen dnevni odmerek folne kisline (iz hrane in dodatkov) za nosečnice je sicer 600 μg, kar je s hrano težko doseči.
DHA (Dokozaheksaenojska kislina) in njen vpliv na razvoj možganov in vida
Nenasičene maščobne kisline omega-3, zlasti dokozaheksaenojska kislina (DHA), so ključne za pravilen razvoj možganov in očesne mrežnice ploda. DHA je dolgoverižna omega-3 maščobna kislina, ki jo človeško telo ne more učinkovito sintetizirati samo, zato jo moramo zaužiti s hrano ali prehranskimi dopolnili.
Med nosečnostjo se DHA iz materinega telesa aktivno prenaša na plod, zlasti v drugem in tretjem trimesečju, ko poteka najintenzivnejši razvoj možganov. DHA predstavlja približno 20 odstotkov lipidov v možganih in je bistvena sestavina nevronskega razvoja ter delovanja. Vnos DHA prek matere prispeva k normalnemu razvoju možganov in oči pri plodu ter dojenčku, dojenem z materinim mlekom. V tretjem trimesečju se plodovi možgani povečajo za skoraj 260 % v primerjavi z drugim trimesečjem, kar še dodatno poudarja pomen DHA v tem obdobju.
Priporočeni dnevni vnos DHA za nosečnice in doječe matere je vsaj 200 mg, poleg splošnega priporočila 250 mg DHA + EPA za odrasle. Najbogatejši naravni vir DHA so mastne ribe, kot so sardine, skuše, slaniki in losos, ki naj bi jih nosečnice uživale enkrat do dvakrat na teden. Pri tem se je treba izogibati ribam z visoko vsebnostjo živega srebra, kot so tuna, mečarica, morski pes in tilefija.
Čeprav orehi vsebujejo ALA (alfa-linolensko kislino), ki je prekurzor DHA, je pretvorba v DHA v telesu zelo nizka (pod 5 %). Zato, če ne jeste rib vsaj 2x tedensko ali se jim izogibate, je priporočljivo poseči po kakovostnih prehranskih dopolnilih z DHA. Pomembno je preveriti deklaracijo, saj nekatera prenatalna dopolnila DHA ne vsebujejo, v tem primeru pa bi potrebovali ločen omega-3 pripravek. Kakovostno, prečiščeno ribje olje je v nosečnosti varno, medtem ko se je treba izogibati olju iz ribjih jeter.
Študije so pokazale, da lahko zadosten vnos DHA in EPA zmanjšuje verjetnost prezgodnjega poroda in astme pri plodu. Primerjalne študije so med otroci mater, ki so med nosečnostjo uživale prehranska dopolnila z omega-3 maščobnimi kislinami, in tistih, ki teh dodatkov niso jemale, ugotovile, da so slednji izkazovali manjšo sposobnost reševanja problemov, slabšo koordinacijo oči in rok ter večjo verjetnost pojava alergij.
V zadnjem času potekajo raziskave tudi o povezavi med statusom omega-3 maščobnih kislin, nosečniško sladkorno boleznijo in preeklampsijo. Znanstveniki domnevajo, da spremenjen status omega-3 pri materi, spremenjen metabolizem omega-3 v placenti in znižane ravni omega-3 v popkovni krvi lahko vplivajo na nevrološki razvoj dojenčka in zdravje možganov pozneje v življenju. Nekatere študije nakazujejo, da bi lahko prehranska dopolnila z EPA + DHA blago zmanjšala tveganje za težko preeklampsijo.
Druga pomembna hranila v nosečnosti
Poleg folne kisline in DHA, telo v nosečnosti potrebuje tudi druga ključna hranila:
- Železo: Potreba po železu se močno poveča, zlasti v tretjem trimesečju, zaradi povečanega nastajanja krvnih celic in potreb razvijajočega se ploda. Pomanjkanje železa je pogosto in se lahko kaže kot utrujenost, omotica ali slabša koncentracija.
- Vitamin D: Pomemben je za regulacijo imunskega sistema, razvoj kosti in zob pri plodu ter presnovo kalcija in fosforja. Raziskave kažejo, da je veliko ljudi, vključno z nosečnicami, premalo preskrbljenih z vitaminom D, zato je dodajanje pogosto priporočljivo.
- Holin: Ključnega pomena je za razvoj možganov, delitev celic ter delovanje jeter in živčevja. Priporočena količina v nosečnosti je 450 mg dnevno. Holin sodeluje pri proizvodnji acetilholina, pomembnega živčnega prenašalca.
- Kalcij: Pomemben za razvoj kosti in zob pri plodu ter ohranjanje zdravja kosti pri materi.
- Jod: Ključen za delovanje ščitnice, ki uravnava presnovo in vpliva na kognitivni razvoj otroka. Pomanjkanje joda lahko dolgoročno vpliva na učenje, spomin in koncentracijo otroka.
Zavedanje o povečanih potrebah po posameznih hranilih med nosečnostjo in skrbno načrtovanje prehrane, po potrebi dopolnjeno s kakovostnimi prehranskimi dopolnili, sta ključna za zagotovitev optimalnega razvoja otroka in ohranjanje zdravja matere. Pred začetkom jemanja katerega koli prehranskega dopolnila se je vedno priporočljivo posvetovati z zdravnikom ali farmacevtom.