Od prvega nasmeha do prvih korakov. Vsak mejnik, ki ga osvoji naše dete, ima posebno mesto v naših srcih. Kaj lahko pričakujete v prvem letu otrokovega življenja, si preberite v spodnjih vrsticah. To obdobje je namreč polno raznovrstnih izzivov tako za družino kot za dojenčka, saj poteka neverjetna rast in razvoj na vseh področjih. Od njegovih motoričnih in kognitivnih sposobnosti do usvajanja jezika in čustvenih mejnikov, vsak korak predstavlja izjemen dosežek tako za otroka kot za njegove starše. Čeprav je bistveno, da spremljate te mejnike, ne pozabite, da se vsak otrok razvija s svojim tempom.
Gibalni razvoj: Od prvega dviga glave do prvih samostojnih korakov
V prvem letu bodo motorične sposobnosti vašega dojenčka skokovito napredovale. Gibalni razvoj je fascinanten proces, ki se začne že takoj po rojstvu in se nadaljuje skozi celotno prvo leto življenja ter naprej. Je ključen za celostni razvoj otroka, saj omogoča raziskovanje okolja, komunikacijo in neodvisnost. Gibalni razvoj dojenčka se razlikuje od dojenčka do dojenčka; na začetku je sicer razvoj približno enoten, a kasneje se pokažejo raznolikosti in zdrava odstopanja. Zato je opis razvoja le okviren. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen, in odstopanja so lahko povsem normalna.
Prvi mesec: Gibanje novorojenčka lahko poimenujemo z »vse ali nič«, saj zanj še niso značilni selektivni gibi in niti nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega tonusa pride pri gibanju do verižne reakcije in lahko opazimo, da v gibanju sodeluje celo telo, nepovezano z velikimi gibi in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg, sledijo ji druga nogica, rokici in celo telo. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu, otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje. V tem obdobju so prisotni tudi številni primitivni refleksi, ki novorojenčku omogočajo preživetje, kot so Babinski, prijemalni, refleks hoje, sesalni, iskalni in tonični vratni refleks. Vratne in ramenske mišice so že močnejše kot pri rojstvu, kar omogoča boljšo kontrolo glavice. Dojenček jo lahko za kratek čas zadrži v zraku, vendar jo pri nošenju še vedno potrebujemo skrbno podporo.
Drugi mesec: Postopoma se začne usmerjati proti sredini, gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vračajo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks, ki gradi občutek sredine in prispeva h graditvi občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage. Mišice se hitro krepijo, zato prične otrok pogosteje in za dalj časa dvigovati glavo, gibi postanejo bolj kontrolirani, koordinacija roka-oko pa se razvija.
Tretji mesec: Glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge že postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad boki, v tem položaju so noge aktivne, stopala pa se dotikajo in gibajo. Noge tudi spusti na podlago, na zunanji rob stopal. Roke pripelje na sredino, vendar na telesu, saj ne posežejo še v prostor. Prisotno je nenehno drobno gibanje celega telesa, imenovano drencanje, ki je pomembno za pridobivanje stabilnosti in občutka sredine. Na trebuhu sta komolca za malenkost postavljena bolj naprej kot rami, kar dojenčku zagotovi stabilen in funkcionalen položaj, v katerem se lahko dviga in spušča. S nekaj vaje se bo dojenček sposoben prekotaliti s hrbta na trebuh. Proti koncu četrtega meseca bo začel raziskovati svoje telo s sesanjem prstkov in poskusom sesanja stopal.
Dviganje glave: Pri približno dveh do štirih mesecih starosti bo vaš dojenček začel pridobivati več moči in nadzora nad glavo, medtem ko bo ležal na trebuhu. Na trebuhu je na komolcih, z glavo lahko giba v vse smeri. Če se istočasno odrine od komolca in kolena na isti strani telesa, se lahko prekucne na hrbet. V tem času se pojavijo številne nove spremembe, saj začne dojenček odkrivati svoje telo. Mišice že zna bolj ali manj koordinirano uporabljati po svoji volji, vendar še vedno vzpostavlja kontrolo nad njimi.
Prevračanje: Med štirimi in šestimi meseci starosti se večina dojenčkov nauči prevrniti s hrbta na trebuh in obratno. Dvig medenice v hrbtnem položaju je še močnejši, zanimajo ga njegova stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši in ga zadrži dlje časa, tudi za igro. Na trebuhu je obremenjena noga bolj iztegnjena kot noga, ki je bolj razbremenjena in je v bolj pokrčenem položaju. Pojavi se tudi dejavnost, ki ji rečemo plavanje, med katero so noge popolnoma iztegnjene in roke dvignjene, glava pa gleda v prostor. Na začetku gleda samo naravnost, pozneje pa tudi levo in desno. Obračanje iz hrbta na trebuh in obratno je vedno pogostejše, nakazuje vedno večjo mobilnost.
Sedenje: Do obdobja šestih do osmih mesecev bo vaš dojenček morda že sposoben sedeti brez opore, čeprav bo najverjetneje še vedno potreboval nekaj pomoči. Na prehodu iz petega v šesti mesec se na trebuhu začne vrteti v levo ali v desno stran, kar imenujemo pivotiranje. Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani, ko vidi predmet, gre z rokami proti njemu. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Na hrbtu pogleda vstran in nazaj za mamo ali igračo ter se tako obrne na trebuh. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri. Nekateri dojenčki v tem obdobju že poskušajo vstati. Približno pri sedmih mesecih se začne premikati po vseh štirih. Nekateri dojenčki tega nikoli ne počnejo, vendar pa to še ne pomeni, da je z razvojem kaj narobe. Iz položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno, brez pomoči staršev, usede z zasukom na eno stran. Medenico da na stran in se z rokami odrine. Tako sta kobacanje in samostojno usedanje nekako ob istem času. Sedenje dojenčku omogoči, da rok ne potrebuje več za oporo, pač pa lahko z njimi poseže po predmetih. Predmet, ki mu ga ponudimo, prime, ga med držanjem opazuje, stresa in preprijema iz roke v roko, razišče ga tudi z usti. Pri šestih mesecih je kontrola glave odlična, otrok pričenja s sedenjem ob opori. Sedenje pri šestih mesecih kaže, da je dojenček že dovolj močan in sposoben živčno-mišičnega nadzora in koordinacije, da pokonci nosi glavo in trup ter ob tem sedi s stabilno medenico. Nato počasi sam preide v položaj tritočkovne opore, kar mu omogoči prehod na vse štiri.
Plazenje: Med šestim in 10. mesecem starosti se lahko dojenčki začnejo plaziti, kobacati ali pa poiščejo svoj edinstven način premikanja po prostoru. Preden otrok shodi, je najbolj optimalen način gibanja recipročno (izmenično) kobacanje. Zrelost živčno-mišičnih struktur omogoči, da obe strani telesa izmenično sodelujeta v gibanju. V nekaterih družinah opisujejo, da se otroci premikajo naprej po ritki, pri čemer imajo eno nogo spodvihano. To so večinoma zdravi otroci z nekoliko nižjim mišičnim tonusom. Nekaj otrok se premika kot medvedi, z iztegnjenimi koleni in oporo na rokah in vsaj eni nogi. To gibanje je precej zahtevno, saj podaljšuje mišice noge ter hkrati zahteva dober občutek za ravnotežje. Funkcionalno je to gibanje podobno tistemu, ko nekajmesečni dojenčki ležijo na hrbtu in dajejo stopalca v usta. Približno pri tej starosti se začne premikati po vseh štirih. Iz tega položaja na vseh štirih lahko izteguje eno ali drugo nogo vstran in kmalu ugotovi, kako se lahko samostojno usede z zasukom na eno stran. V tem obdobju otrok v gibanju res postane svoboden ter ima vse možnosti za raziskovanje in odkrivanje okolja. Vendar pa ni nujno, da se vse to res zgodi do sedmega meseca. Do vsega opisanega lahko pride tudi precej pozneje, pa je še vedno v mejah normale. Ko je otrok enkrat sposoben, da se po vseh štirih premika po prostoru, je le še vprašanje časa, kdaj se bo začel dvigovati ob opori in se postavljati na noge.
Vstajanje in križarjenje: Pri približno devetih do 12 mesecih se lahko zgodi, da se vaš otrok že samostojno dvigne ob opori. Prvi poizkusi stoje se začnejo, ko se otrok z rokami poskuša povleči gor, da bi se postavil na noge. Ko se nanje postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato se spusti in pade nazaj na zadnjico. S čedalje več ponovitvami se otrok nauči odriva od nog in se ne vleče več gor z rokami, tudi spuščanje nazaj na podlago sčasoma postane postopnejše in bolj načrtovano, zato moramo otroku omogočiti čim več svobodnega gibanja po prostoru in ga ne smemo omejevati. Prva stoja je vedno nekoliko nestabilna in širokobazna. Čim večkrat to ponavlja, tem več stabilnosti in ravnotežja pridobiva. Na začetku se drži z obema rokama, pozneje samo še z eno in na koncu stoji brez držanja z rokami. V rokah lahko drži igračo in se z njo igra (vendar ne med hojo). Če ga kakšna stvar posebej zanima, pa je previsoko, da bi videl, se dvigne tudi na prste, in ko poteši radovednost, se spusti nazaj na cela stopala.
Prvi koraki: Med devetim in 12. mesecem starosti lahko nekateri dojenčki naredijo prve samostojne korake. Otrok se najprej nauči hoje vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na različne predmete v okolici, najprej z obema rokama, nato samo z eno. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, kar pomeni, da je pridobil dovolj stabilnosti in ravnotežja ter vso težo prenese na noge, začne hoditi naprej, in ne več vstran. Prva hoja je negotova, širokobazna, s pomanjkanjem stabilnosti in ravnotežja, roke so visoko in komolci rahlo za linijo ramen, tudi medenica še ni čisto poravnana s telesom, vendar je rahlo bolj nazaj. Hoja počasi postaja bolj gotova in stabilna, roke se spustijo, medenica se poravna in tudi ravnotežni odzivi se izboljšajo. Večina otrok lahko nekaj sekund samostojno stoji pri enajstih mesecih, večina zdravih otrok shodi med devetim in osemnajstim mesecem starosti. Hoja je sprva širokotirna, nezanesljiva, brez ustreznega spremljajočega gibanja zgornjih udov. Ni pomembno le, kdaj otrok shodi, pač pa tudi kako. Zelo asimetrično gibanje ali asimetrična hoja s hojo po prstih zahteva napotitev v razvojno ambulanto in bolj podrobno oceno. Večina otrok usvoji zrele vzorce hoje šele pri treh letih. Pri sedmih letih je hoja že praktično zrela in podobna odrasli hoji.
Kognitivni razvoj: Od prepoznavanja obrazov do raziskovalne igre
Medtem ko vaš otrok raste, bodo njegove kognitivne sposobnosti vse bolj napredovale. Možgani vašega otroka rastejo! Že od daleč bo začel prepoznavati predmete in ljudi, ki jih pozna, odzival se bo na ljubezen in naklonjenost. Premikajoče predmete bo zdaj lahko še bolje spremljal z očmi, roke in noge bo še bolj povezano premikal, z eno roko bo že znal segati po igračah. Dojenčkovo gibanje bo napredovalo, z rokami bo znal nesti hrano v usta in se bo med ležanjem na trebuhu lahko potiskal že do komolcev. Pri držanju glave ne bo potreboval več nobene pomoči in se bo verjetno znal že prevaliti na svoj hrbet.
Prepoznavanje obrazov: V prvih mesecih se dojenčki naučijo prepoznati znane obraze in se nanje odzivati, pogosto s svojim prvim pristnim nasmehom. V prvem mesecu lahko novorojenček opazuje predmete in obraze, ki so od deset do petnajst centimetrov oddaljeni od njegovega obraza. Že v prvem mesecu lahko obrača glavo in opazuje. Kaže zanimanje za obraze. Vzpostavi očesni stik.
Trajnost predmeta: Pri približno šest do osem mesecev starosti bo vaš dojenček razumel, da predmeti še naprej obstajajo, tudi če jih ne vidi, kar je ključni mejnik v njegovem kognitivnem razvoju.
Vzrok in posledica: Pri približno devetih do 12 mesecih bo vaš dojenček začel razumeti razmerje med svojimi dejanji in rezultati, ki jih povzročijo, kot je recimo pritisk na gumb, da interaktivna igrača predvaja glasbo. Dojenček se bo naučil uporabljati interaktivne igrače.
Raziskovalna igra: Do konca prvega leta se bodo dojenčki že vključevali v kompleksnejšo igro, kjer bodo z večjo radovednostjo raziskovali predmete in okolico.
Komunikacijski in jezikovni razvoj: Od gugu-gaganja do prvih besed
Jezikovne spretnosti otroka se v prvem letu hitro razvijajo. Bodite pozorni na te jezikovne mejnike.
Gugu-guganje in klepetanje: Pri približno dveh do treh mesecih začnejo dojenčki spuščati zvoke, podobne samoglasnikom, blebetati ter eksperimentirati z različnimi kombinacijami soglasnikov in samoglasnikov. Ljubeč glas novorojenčka pomirja in razveseljuje. Zato se le pogovarjajte s svojim otrokom, mu pripovedujte pravljice, mu pojte in vrtite nežno glasbo.
Odzivanje na njihovo ime: Pri približno šestih do sedmih mesecih starosti lahko vaš dojenček že začne obračati glavo ali se odzivati, ko kličete njegovo ime. Obrne glavo proti zvoku ali glasu.
Prve besede: Običajno dojenčki izgovorijo prve besede že med 10. in 14. mesecem starosti, pogosto so to preproste besede, kot sta "mama" ali "papa". Vendar je pomembno vedeti, da se to pri otrocih lahko zelo razlikuje.
Poteze in kazanje: Od devetih do 12 mesecev lahko dojenčki uporabljajo kretnje, kot sta kazanje ali mahanje, da sporočijo svoje potrebe ali zanimanja. Geste so praviloma predhodniki besed.
Socialni in čustveni razvoj: Od prvih nasmehov do ločitvene tesnobe
Skozi prvo leto dojenčki razvijajo ključne socialne in čustvene veščine. Tukaj je nekaj mejnikov.
Družabni nasmehi: Pri približno dveh do treh mesecih starosti vas bo vaš dojenček nagradil s prvimi nasmehi, ki odražajo njegovo vse večjo sposobnost sodelovanja in povezovanja z drugimi. Vaš dojenček postaja vse bolj družaben in se začenja usmerjeno gibati, da doseže določen cilj. V tem obdobju dojenčki radi brbljajo, grulijo, se igrajo in oponašajo slišane zvoke ali videne gibe. Opazili boste nove načine poskusov, da dojenček z ljudmi komunicira, začel se bo spontano smejati, poskušal bo posnemati vaše gibe in obrazno mimiko.
Zaskrbljenost zaradi tujcev: Med šestim in osmim mesecem lahko dojenčki postanejo previdni do neznanih obrazov in kažejo znake tesnobe ali stiske, če jih ogovori neznanec.
Ločitvena tesnoba: Od 8. do 12. meseca lahko vaš dojenček doživi ločitveno tesnobo in kaže stisko, ko je ločen od svojih primarnih skrbnikov.
Izražanje čustev: Vaš dojenček bo z vsakim mesecem starosti postajal vse bolj izrazit in bo začel kazati vse širši razpon čustev, kot so veselje, razočaranje in radovednost. Vaš dojenček bo še bolje obvladal izražanje svojih potreb. Opazili boste, da bo otrokov jok drugačen glede na to, če bo hotel povedati, da je lačen, utrujen ali ga kaj boli.
Pomembni vidiki glede razvoja dojenčka
Omejitev uporabe otroške opreme: Na trgu je na voljo ogromno opreme za dojenčke, vendar starši pogosto delajo napako, ko jo kupujejo in uporabljajo v izobilju. Hojce, gugalnice, skakalnice - te stvari pomagajo staršem, ne otroku. Kadar koli je to mogoče, je bolje, da otrok leži na ravni površini. Za nekaj minut spremenite položaj dojenčka: pustite ga ležati na hrbtu, boku, nato na trebuhu. Odlična alternativa so tudi bombažne nosilke, saj spodbujajo nadzor nad glavo in vratom ter pustijo dojenčku proste roke. Veliko časa naj bo otrok na tleh, na trdni podlagi. Njegovemu razvoju sledite in ga ne poskušajte preskočiti. Dojenčka ne posedajte, če ni sposoben sedeti, in ga ne vodite za roki, da bi shodil.
Pokažite dojenčku, kako osvojiti mejnike: Dojenček sprva morda ne ve, da obstaja položaj na trebuhu. Nežno ga poskusite fizično obrniti s hrbta na trebuh in obratno, najbolje na podlagi. Enako velja za dviganje rok, da bi nekaj dosegel. Ko je otrok pripravljen na naslednji korak, mu večkrat pokažite, kako to narediti.
Bodite pozorni na simetrijo: Ko vaš dojenček doseže nov mejnik v razvoju, poskrbite, da bo vse počel na obeh straneh, levo in desno. Če opazite, da otrok nekaj ekspresivno počne le na eni strani, obstaja razlog za to. Namerno postavite igračo na nasprotno stran, da spodbudite simetričen razvoj. To je pomembno za optimalen razvoj možganov, koordinacijo, ravnotežje in stabilnost. Če se asimetrija ne izboljša v nekaj tednih, se posvetujte s fiziatrom.
Zaupajte svojemu občutku: Če vas nekaj skrbi, čeprav vas drugi tolažijo, da bo otrok vse dosegel, ko bo pripravljen, upoštevajte svojo intuicijo. Vprašanja naslovite na pediatra, ki vam bo podal odgovore na vaše dvome in skrbi. Če se izkaže, da ni nič z razvojem vašega dojenčka, vam bo lažje, če pa se ugotovi težava, jo je bolje rešiti čim prej.
Ne oklevajte in prosite za pomoč: Če ima dojenček pri nečem težave, ne oklevajte in prosite za pomoč in nasvet fiziatra ali fizioterapevta, delovnega terapevta, logopeda ali drugega usposobljenega strokovnjaka.
Kateri so mesečni mejniki pri dojenčku? Kako naj bi dojenček rasel?
Rast in razvoj: Telesne spremembe v prvem letu
Prvi mesec po rojstvu je namenjen predvsem prilagajanju novorojenčka na okolje zunaj maternice. To je tudi obdobje, ko družina spoznava novega člana. V drugem mesecu se pričenja obdobje dojenčka. Druga polovica leta pa je za starše izredno dinamična. Dojenček postane pravi raziskovalec. Sprva kobaca, nato pričenja hoditi.
Dojenček v prvih treh mesecih zraste približno 3,5 cm na mesec, na teži pa dojenčki v prvih treh mesecih pridobivajo okrog 200 gramov tedensko. Naslednje tri mesece na teži pridobivajo nekoliko manj ‒ približno 140 gramov tedensko, v dolžino pa zrastejo približno 2 cm na mesec.
Dojenček po tretjem mesecu že razlikuje med dnevom in nočjo, več spi ponoči - približno 10 ur, a še vedno potrebuje več dremežev tudi čez dan. Večina dojenčkov se za hranjenje še vedno zbuja enkrat do dvakrat na noč, nekateri pa spijo že po šest ur skupaj.
V dvanajstem mesecu večina otrok potroji svojo porodno težo, od rojstva pa v dolžino zraste približno 25 cm. Tako večina 12-mesečnikov tehta okoli 12 kilogramov in je visokih okoli 80 centimetrov. V drugem letu življenja se bo rast še dodatno upočasnila, tako da bo otrok v višino zrastel približno 1 cm mesečno, kar je približno 12 cm v celem letu. Teža se bo v drugem letu življenja povečala le še za približno 3 kilograme.
Prvi zobki in nega ustne votline
Prvi mlečni zob prične običajno izraščati med 6. in 9. mesecem starosti. Najprej se pojavijo spodnji, nato zgornji sekalci. Dojenčkovemu telesu je to znak, da je pripravljeno na uvajanje mešane hrane. Treba je začeti s skrbno nego ustne votline. Najbolj enostaven ukrep je zamenjava stekleničke s kozarčkom, pitje vode za žejo in umivanje zob.
Če vas skrbi, ali se vaš dojenček ustrezno razvija, je pomembno vedeti, da se vsak otrok razvija s svojim tempom. Če vaš 6-mesečnik še ne obvlada določene spretnosti ali vaš 12-mesečnik še ne hodi, medtem ko njegov vrstnik že samostojno koraka, ni razloga za skrb. Lahko se zgodi, da bo vaš dojenček določeno spretnost usvojil veliko pred svojimi vrstniki, medtem ko bo kaj drugega obvladal nekaj tednov kasneje. Če se je otrok rodil prezgodaj, bo v gibalnem razvoju verjetno zamujal. Zakasnitev se lahko pojavi tudi, če je dojenček pogosto bolan. V primeru dvomov ali skrbi se vedno posvetujte s pediatrom ali drugim usposobljenim strokovnjakom.