Dojenje, naravni proces hranjenja dojenčka z materinim mlekom, predstavlja ključni temelj za zdrav razvoj otroka, krepitev vezi med materjo in otrokom ter ima pomembne pozitivne učinke na zdravje celotne družine in planeta. Svetovni teden dojenja, ki ga v nekaterih državah obeležujemo v prvem tednu avgusta, v drugih pa v prvem tednu oktobra, služi kot pomemben opomnik družbi o nujnosti podpore in spodbujanja te dragocene prakse. Geslo letošnjega tedna, "Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo," poudarja potrebo po kakovostnih informacijah in aktivni podpori materam na njihovi poti do uspešnega dojenja.
Pomen kakovostnih informacij in podpore
Klavdija Slapar, diplomirana babica in priznana svetovalka za dojenje, poudarja ključno vlogo informacij in podpore: "Velikokrat se v praksi vidi, da še vedno kroži več napačnih informacij in nasvetov tako znotraj stroke kot pri laičnih svetovalcih. Zato kadarkoli ste v dvomih poiščite drugo mnenje in najdite v svojem okolju ljudi, ki vas bodo na vaši poti podprli." Dojenje ne bi smelo biti naporno ali predstavljati zapletene znanosti. Zahteva pa zaupanje v lastno telo, določene veščine in uspešno komunikacijo z dojenčkom. Slaparjeva svetuje, naj si matere ne postavljajo previsokih zahtev, če dojenje ne steče, kot so pričakovale. Na voljo je veliko verodostojnih nasvetov, ki lahko pomagajo razbliniti najpogostejše neresnice o dojenju.
Globalni in nacionalni poudarki na dobrih praksah dojenja
Na spletni strani Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so izpostavili besede dr. Zalke Drglin, ki poudarja prizadevanja Slovenije za dobre prakse dojenja, varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov in spodbujanje prehranjevanja otrok s sveže pripravljeno, lokalno pridelano hrano. Ti ukrepi prinašajo pomembne prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Podobno je UNICEF izpostavil izjavo prim. Andreja Tekavca Goloba, dr. med., spec. pediatrije in IBCLC svetovalke, ki poudarja, da letošnji moto narekuje, kako materam pomagati pri uspešnejšem dojenju.
Večplastne koristi dojenja
Dojenje nudi izjemne koristi tako materam kot doječim otrokom, ne le za njihovo zdravje, temveč tudi za krepitev navezanosti med njima. V preteklosti so se veščine dojenja prenašale iz roda v rod, danes pa se matere pogosto počutijo osamljene pri soočanju s težavami. Zato je ključnega pomena, da doječim materam nudimo podporo, jih opogumimo in jim pomagamo pri premagovanju ovir.
Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri Slovenski fundaciji za UNICEF si že več kot 25 let prizadeva za uspešno dojenje mater. Z različnimi projekti, kot so Novorojencem prijazne porodnišnice (NPP) in Dojenju prijazne zdravstvene ustanove (DPZU), ter pobudami, kot sta Dojenju prijazni neonatalni oddelek (DPNO) in Dojenju prijazna mesta (DPM), si prizadevajo za podporo dojenju v vseh okoljih, kjer se mati z dojenčkom giblje. To vključuje tudi zagotavljanje diskretnih prostorov za dojenje v javnosti, če si ženska tega želi.
Materino mleko: popolna hrana narave
Materino mleko je naravna in edinstvena hrana, ki jo je narava ustvarila za prve mesece človeškega življenja. Zagotavlja vse potrebne hranilne snovi, energijo in tekočino za optimalno rast in razvoj dojenčka. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) in večina pediatričnih organizacij priporočata izključno dojenje prvih šest mesecev življenja, z nadaljevanjem dojenja ob uvajanju goste hrane do drugega leta starosti ali dlje.
Vloga očeta pri podpori dojenju
V času svetovnega tedna dojenja NIJZ posebej izpostavlja pomen očetove podpore. Irena Krotec, dr. med., spec. javnega zdravja in IBCLC svetovalka, pojasnjuje, da očetje lahko bistveno pripomorejo k uspešnemu dojenju z informiranostjo, razumevanjem pogostih težav, čustveno podporo ter praktično pomočjo. To vključuje pomoč pri namestitvi matere in otroka, zagotavljanje udobja med dojenjem, prinašanje pijače, sodelovanje pri gospodinjskih opravilih in negi otroka. Naloga očeta je predvsem skrbeti za doječo mamo, da ima na voljo primerno prehrano, počitek in čas zase. Partner naj upošteva njene želje glede telesnega stika in ji pomaga zmanjšati občutek osamljenosti s sodelovanjem pri druženju.
Kako lahko očetje podpirajo dojenje
Z očetovo vključenostjo v nego otroka se krepi njuna vez, pri čemer oče lahko gradi svoj odnos z otrokom na številne načine, ne nujno le s hranjenjem po steklenički.
Dojenje v praksi: priporočila in realnost
SZO in UNICEF priporočata pristavitev novorojenčka k dojki v prvi uri po porodu in izključno dojenje do dopolnjenega šestega meseca. Po tem obdobju se uvaja gosta hrana ob nadaljevanju dojenja do drugega leta ali dlje. V Sloveniji večina mater začne dojiti, več kot polovica pa jih doji še po šestem mesecu, kar sta spodbudna podatka. Povprečna dolžina dojenja v Sloveniji je po podatkih raziskave SI.Menu 2017/18 sedem mesecev, z najdaljšim zabeleženim obdobjem šestindvajset mesecev.
Porodnišnica Postojna, ki je vključena v projekt Okrogli trebuščki, prav tako spodbuja in priporoča dojenje, pri čemer odsvetujejo dojenje le v izjemno redkih primerih bolezni ali jemanja zdravil. V optimalnih pogojih se novorojenček podoji že v prvi uri po porodu, kasneje pa na otrokovo pobudo. V prvih dneh po rojstvu se priporoča redno dojenje na dve do tri ure (maksimalno na štiri ure), približno 10-15 minut na vsako dojko, kar spodbuja nastajanje večje količine mleka. Zavedati se je treba, da novorojenčki v prvih dneh normalno izgubijo 5-10 % svoje teže.
Trajanje dojenja: od naravnih potreb do družbenih norm
Vprašanje trajanja dojenja je kompleksno in pogosto podvrženo socialnim vplivom. Medtem ko naravne potrebe otroka po dojenju lahko segajo globoko v otroštvo, zahodna kultura pogosto postavlja omejitve. Antropološke raziskave kažejo, da so v tradicionalnih družbah dojenja trajala bistveno dlje, pogosto do tretjega do sedmega leta starosti, odvisno od kulture. Pri naših najbližjih sorodnikih, šimpanzih in gorilah, dojenje traja šestkratno obdobje gestacije, kar bi pri ljudeh pomenilo okoli 4,5 leta.
Dettwylerjeva raziskava med primati nakazuje, da se odstavljanje naravno zgodi, ko mladiču izrastejo prvi stalni kočniki, kar pri ljudeh sovpada s starostjo okoli petih do šestih let. Takrat tudi človeški imunski sistem dozori, kar nakazuje, da je materino mleko skozi evolucijsko preteklost zagotavljalo aktivno imunost do te starosti. Sodobno skrajševanje dobe dojenja na samo šest mesecev do enega leta, z vzporednim hranjenjem z umetnim mlekom, je relativno nov pojav, ki je prinesel številne prehranske težave pri otrocih.
Zdravstvene in čustvene koristi dolgega dojenja
Dojenje po prvem letu življenja še vedno prinaša pomembne koristi. Čeprav prehrambna vloga mleka upada, ostajata ključni zaščitno-imunsko in varnostno-čustvena funkcija. Dolgotrajno dojenje krepi otrokovo odpornost, olajšuje premagovanje bolezni in je ključno za njegov fiziološki in psihološki razvoj, še posebej za razvoj možganov. Potreba po dojenju je lahko naravna tudi pri štiriletnem otroku, saj preko telesnega stika, topline in bližine zadovoljuje potrebe po varnosti in ljubezni.
Med odstavljanjem se sestava materinega mleka prilagaja potrebam rastočega otroka, ohranja primerno raven hranil in zagotavlja imunološko zaščito. Študije kažejo, da vsako dodatno leto dojenja zmanjšuje tveganje za razvoj diabetesa tipa 2 pri otroku in zmanjšuje obolevnost mater za revmatoidnim artritisom. Materino mleko krepi otrokovo črevesje, ki je prva linija telesne obrambe, ter pomaga pri preprečevanju in zdravljenju alergij. Raziskave potrjujejo, da dojenje zmanjšuje obolevnost za alergijami vse do adolescence.
Psihološki proces odstavljanja je kompleksen, vendar nobena raziskava ni argumentirano utemeljila, da bi bilo dojenje po prvem letu nekoristno ali škodljivo. Nasprotno, dojenje, ki traja več let, je naravno, prinaša številne koristi in podpira zdrav razvoj otroka.
Pravice in podpora doječim materam v Sloveniji
Zakon o delovnih razmerjih v Sloveniji materam omogoča enourni odmor za dojenje do 18. meseca otrokove starosti, če še dojijo in delajo polni delovni čas. Prav tako obstaja možnost uveljavljanja pravice do dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva. Vendar pa dojenje pogosto ostaja samoumevna ženska dejavnost, pri čemer se podcenjujejo dejavniki, ki ga otežujejo.
Za uspešno dojenje matere potrebujejo kakovostne informacije, praktično podporo, pomoč in ustrezne pogoje. Pomembno vlogo imajo partnerji, zdravstveni strokovnjaki ter podporno delovno okolje po vrnitvi na delo. Ovire, kot so pomanjkljive informacije, sramežljivost, delovne obveznosti, pomanjkanje podpore ali kulturna pričakovanja, da je dojenje zasebna dejavnost, je mogoče premostiti ali razgraditi.
Ob težavah pri dojenju se lahko matere obrnejo po pomoč k mednarodno pooblaščenim svetovalkam za laktacijo (IBCLC) ali svetovalkam za dojenje (La Leche League Slovenija). Znanje o laktaciji in dojenju je pomembno za nosečnice, bodoče starše, starše dojenčkov, zdravstvene strokovnjake in celotno skupnost, saj le tako lahko učinkovito podpiramo matere v njihovih prizadevanjih.
Sodobni viri informacij o dojenju
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) ponuja gradiva za bodoče in mlade starše, ki zajemajo področja nosečnosti, poroda, dojenja, prehrane doječe matere in prehoda na mešano hrano. Vodnik "Pričakujemo dojenčka" ponuja izbor kratkih besedil za obdobje nosečnosti, poroda in zgodnjega starševstva.
Dojenje je več kot le način hranjenja; je temelj za zdravje, razvoj in močno čustveno vez med materjo in otrokom. Z izobraževanjem, podporo in ustvarjanjem dojenju prijaznih okolij lahko zagotovimo, da bo ta naravna praksa še naprej cvetela v korist vseh.