Zdrav razvoj dojenčka je v veliki meri odvisen od pravilne prehrane in zadostnega vnosa tekočine v prvem letu življenja. To obdobje predstavlja temelj za zdravje v prihodnosti, saj lahko ustrezna prehrana že v najzgodnejši starosti zmanjša tveganje za razvoj kroničnih bolezni, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, debelost ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje.
Dojenje: Najboljši začetek
Dojenje je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Materino mleko je namreč izredno dobro prebavljivo, vsebuje prebavne encime ter edinstveno imunološko in prehrambno vrednost, ki se skozi tisočletja popolnoma prilagodila potrebam otroka. Njegova prednost pred različnimi adaptiranimi nadomestki je tudi v tem, da se njegova sestava značilno spreminja ves čas, od kolostruma (mleziva) naprej. Imunomodulatorne, protimikrobne in protivnetne lastnosti materinega mleka dokazano znižujejo umrljivost dojenčkov, ščitijo pred okužbami različnih organov, razvojem atopij, avtoimunskih bolezni, celiakije, kroničnih vnetnih črevesnih in drugih bolezni, sladkorne bolezni tipa 1 in 2, nekaterih limfomov, pred razvojem visokega krvnega tlaka, debelosti, astme v otroštvu, multiple skleroze, sindroma nenadne smrti dojenčka, dodatno pa izboljšujejo tudi učinek cepljenj.
Matere naj v obdobju dojenja čim bolj upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere, saj uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka. Priporočamo, da dojenje traja vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa, dokler to še želita mati in otrok. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni.
Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME) od prvega tedna po rojstvu dalje. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.
Dojenje je praktično, saj mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice. Številne raziskave dokazujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo. Manj je insulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1 in 2. Dojenje je bilo v študijah povezano z boljšim miselnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z zalivančki (dojenčki, hranjeni po steklenički z mlečno formulo).
Kadar dojenje ni možno ali izvedljivo
Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčke, vendar ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti.
V primeru, da mati želi dojiti, a dojenje ni možno, se svetuje izbrizgavanje materinega mleka, ki pa v nekaterih primerih ni možno ali priporočljivo. Možni vzroki za to so lahko bodisi pri otroku (npr. galaktozemija, fenilketonurija, huda podhranjenost, alergije na hrano - če mati ne izvaja diete) ali pri materi (npr. nezadostna količina materinega mleka, nujno uživanje nekaterih zdravil, operacije dojk ali druge fiziološke težave z dojkami, huda podhranjenost matere, tuberkuloza, okužbe z virusom herpesa, HIVa). Kadar zaradi navedenih medicinskih ali drugih osebnih razlogov mati ne more ali želi dojiti, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. V tem primeru moramo poskrbeti, da starši, predvsem mati, ne dobijo slabe vesti zaradi izbire mlečne formule, saj je to za mamo, ki za svojega otroka želi le najboljše, zelo občutljiva tema. Vedeti moramo, da je dojenje, kot način prehranjevanja dojenčka, samo en del materinskega vedenja.
Nadomestki za materino mleko so začetna in nadaljevalna mleka za dojenčke. Začetno mleko je živilo, ki zadošča prehranskim potrebam zdravih dojenčkov v prvih šestih mesecih starosti. Nadaljevalno mleko je živilo za zdrave dojenčke od šestega meseca starosti dalje in predstavlja glavno tekoče živilo vse bolj raznolike prehrane. V prvih šestih mesecih se nadaljevalnega mleka ne sme uporabljati kot nadomestek za materino mleko, saj njegova hranilna sestava ni prilagojena potrebam dojenčka pri takšni starosti. Vedno pripravite svež obrok in uporabite priloženo merico.
Pripravo nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka močno odsvetujemo, saj bi bilo treba kravjemu mleku dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba (glede na starost dojenčka), mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Tako pripravljenemu mleku bi še vedno primanjkovalo precej vitaminov (zlasti C in A), železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin.
Kadar dojenčka samo dohranjujete s prilagojeno mlečno formulo, mu vedno najprej ponudite obe dojki, šele nato mu ponudite stekleničko. Vedno imejte v mislih, da dojenček morda ne more vsak dan zaužiti iste količine hrane, zato se ne trudite, če bo spil nekaj mililitrov manj kot običajno. Pomembno je, da dojenček dobro raste in je tudi na splošno videti zdrav.
Pomembno je, da se v primeru težav z dojenjem ali izbrizgavanjem mleka mati obrne na patronažno medicinsko sestro, pediatra ali najbližjo svetovalko za dojenje. Mlečne formule dojenčku pripravljamo vsakokrat sveže, po navodilu proizvajalca. Mlečne formule v prahu niso sterilne in jih moramo po odprtju porabiti v treh tednih.
Uvajanje dopolnilne (mešane) prehrane
Po dopolnjenem 4. mesecu, vsekakor pa pred dopolnjenim 6. mesecem, se prične uvajanje dopolnilne (mešane, čvrste) prehrane. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan, po 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivosti lažje ugotovimo, katero živilo je reakcijo povzročilo.
Načeloma velja, da je dojenček pripravljen, ko kaže interes za hrano med obroki ostalih družinskih članov in ko ima dober nadzor nad premikanjem glave. Dopolnilno prehrano ponudimo dojenčku med 4. in 6. mesecem starosti, nikakor ne prej, saj črevesje ni dovolj zrelo. Prav tako z uvajanjem dopolnilne prehrane ne odlašamo predolgo, saj lahko zamudimo razvojno fazo sprejemanja živil v koščkih.
Pri uvajanju novih okusov bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku, pogovarjajmo se z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek. Dojenčka navajajmo na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Če dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudimo drugo živilo. Nič nenavadnega ni, če na začetku zavrača novo živilo, morda ga bo kmalu vzljubil, bodimo potrpežljivi in vztrajni. Z večkratnim ponujanjem novega živila, mu bo le-to postalo že poznano in s tem tudi hitreje sprejeto oziroma všečno. V primerih, ko dojenček zavrača pokušanje novega živila, mu ga lahko ponudimo poleg živila, ki ga je že sprejel in mu je všeč. S tem povečamo verjetnost, da bo novo živilo poskusil in ga, po principu asociacije s prijetnim, tudi vzljubil.
V prvih treh do sedmih dneh bo dovolj tri žličke zelenjavne kašice. Ko otrok poje kašico, mu ponudite še mleko, da se bo najedel. Ko se otrok navadi na nov okus, mu lahko vsak dan nekoliko povečate odmerek. Začnite s čisto korenčkovo kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem (uvajanje kosila). Če dojenček ne prenaša korenčka, mu lahko ponudimo bučo, cvetačo, brokoli, kolerabo, koromač ali bučke. Količino zelenjave postopno povečujemo na 90 gramov in od 7. meseca na 100 gramov dnevno. Po približno tednu dni, ko dojenček osvoji prve veščine hranjenja po žlički, preidemo na korenčkovo-krompirjevo kašo, ki ji dodamo rastlinsko olje (dva dela korenčka, en del krompirja in ena žlička sojinega olja), ki jo prav tako postopoma uvajamo teden dni. Tretji teden po uvedbi dopolnilne hrane postopno ponudimo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo, ki lahko ob koncu enomesečnega uvajanja mešane hrane nadomesti en mlečni obrok (150-200 g kaše). Kašo pripravimo po možnosti iz sveže zelenjave. Kašo lahko shranimo v manjše posodice, ki jih zamrznemo na -20°C. Takšna kaša je bogat vir vitaminov A, C, B6, E, B1 in folne kisline.
Od 6. do 8. meseca dni po uvajanju kosila še en mlečni obrok (večerjo) postopoma nadomestimo z mlečno-žitno kašo (200-250 g), ki ji dodamo pretlačeno sadje (ali sadni sok). Od začetka 7. do začetka 9. meseca dva meseca po uvajanju mešane prehrane še tretji mlečni obrok, popoldansko malice, nadomestimo z žitno-sadno kašo (200-250 g), ki zaradi nizke vsebnosti beljakovin dopolnjuje druge beljakovinsko bogate obroke. Dojenček ima že močne dlesni in prve zobke, zato mu hrane ne pretlačimo več, temveč jo le narežemo sprva na drobne, postopoma pa na vse večje koščke. Gosto hrano s koščki uvedemo do 10. meseca starosti.
Žita, gluten in alergeni
Žita, ki ne vsebujejo glutena (riž, ajda, koruza), začnemo uvajati med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti. Posebej bi izpostavili, da glutena ne uvajamo pred 4. mesecem starosti in ne po 7. mesecu. Številne raziskave o celiakiji so pokazale, da je optimalno, če uvajamo majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem starosti otroka, ko je otrok še dojen. Najnovejše raziskave namreč kažejo, da dojenje zmanjšuje tveganje za razvoj celiakije. Glavni zaščitni dejavnik ni v tem, da gluten uvedemo čim kasneje, kot se je mislilo nekdaj, ampak v postopnem uvajanju, medtem ko je dojenček še dojen. Z dodajanjem glutena tudi ni pametno predolgo odlašati, saj po obsežni raziskavi o uvajanju glutena, lahko uvajanje po 7. mesecu še dodatno okrepi možnost za nastanek celiakije. Kruh naj bi otrok užival od 10. meseca starosti.
Dojenčka nikoli ne silite. Naenkrat uvajajte le eno vrsto zelenjave, tako se bo dojenčkovo črevesje lažje privadilo na prebavo nove hrane. Po dveh tednih lahko začnete eno zelenjavo kombinirati še z drugim živilom (krompirjem). Če ste dobro vzpostavili uvajanje goste hrane, lahko po dveh tednih (štirje tedni po prvem dodajanju) otroku ponudite tudi meso. Začnemo s pusto, lahko prebavljivo in z beljakovinami bogato perutnino. Prav tako uporabimo tudi rdeče meso - govedino in ovčje meso. Divjačina ni primerna, saj lahko vsebuje ostanke onesnaževalcev okolja.
Glede dojenja veljajo enaka zgoraj navedena priporočila za vse dojenčke, tudi za tiste s povečanimi tveganji za alergije (mati, oče, brat ali sestra ima dokazano alergijo). Kadar dojenje ni mogoče, je potrebno dojenčku s tveganjem za razvoj alergijske bolezni po nasvetu pediatra vsaj prvih 6 mesecev dajati beljakovinski hidrolizat kravjega mleka. Druge mlečne beljakovine (kozje, ovčje, kobilje mleko) ter sojini ali riževi preparati nimajo dokazanega preventivnega učinka pri razvoju alergij in jih ne priporočamo. Ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da poznejše uvajanje alergenih živil, kot so npr. jajca, ribe, arašidi zmanjša tveganje za razvoj alergij pri otrocih, ki imajo večje tveganje za razvoj alergijske bolezni. Zato pri uvajanju dopolnilne prehrane veljajo enaka pravila, kakor za dojenčke brez tveganja za alergijske bolezni. Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah ter ne pred dopolnjenimi 4 meseci starosti.
Jajčni rumenjak in ribe uvajajte po 6. mesecu starosti. Po 10. mesecu dodajte kruh. Z jajčnim beljakom, kravjim mlekom, morskimi sadeži, sladkorjem in soljo počakajte šele po prvem letu starosti otroka.
Pitje tekočine
Zdrav dojen novorojenček ne potrebuje vode ali druge tekočine. Šele ob uvajanju dopolnilne prehrane dojenčku pričnemo redno nuditi dodaten vnos tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja. Potrebe dojenčkov po tekočini po dopolnjenem 6. mesecu se povečujejo. Od 10. meseca starosti otrok uživa vse več trdne hrane, zato je pomembno, da ob vsakem obroku popije tudi vodo, večino v dopoldanskem času. Nikakor niso primerni čaji z dodatkom sladkorja. Tudi sadni in zelenjavni sokovi (npr. jabolčni in korenčkov) vsebujejo sladkor in druge ogljikove hidrate, ki spodbujajo nastanek zobne gnilobe in povečujejo tveganje za debelost.
Kakšna živila odsvetujemo?
Pri uvajanju dopolnilne prehrane se je potrebno izogibati določenim živilom, ki lahko škodijo zdravju dojenčka:
- Sladkor, sladila in živila z dodanim sladkorjem: bonboni, čokoladni in kakavovi namazi, sladice, sladkarije, slaščice, sladka živila, sadni jogurt/skuta, kosmiči z dodanim sladkorjem, ipd. Otrokovim jedem ne dodajte soli in sladkorja vsaj do dopolnjenega 1. leta. Pravzaprav je tako, da dlje časa kot je otrok brez njiju, bolje je zanj. Otrok ne pozna okusa sladkorja in soli, čeprav ima prirojen občutek za okušanje le-teh, tako da jih v svoji prehrani ne pogreša. Seveda bi bilo pretirano trditi, da otroku nikoli ne smete ponuditi sladke hrane. Tako kot si odrasli privoščijo posladek, tako ga naj občasno prejmejo tudi otroci. Nikoli pa sladkanja hrane ne uporabite kot zvijače, s katero otroka povabite k hranjenju. Sladka hranila tudi prispevajo k zobni gnilobi, zato začnite z umivanjem zobkov in ustne votline takoj, ko pokuka prvi zobek. Dobro je, da ustno votlino že pred pojavom zobkov vsak dan obrišete z mokro gazo.
- Živila, ki vsebujejo trans maščobne kisline: predvsem živila, ki vsebujejo delno hidrogenirana rastlinska olja, slano in sladko pecivo iz listnatega ali kvašenega testa, piškoti, krekerji, pite, torte, drobno pecivo, pokovka, žitne ploščice, jušni koncentrati, živila, ki so segreta ali ocvrta pri temperaturah nad 120°C.
- Kravje mleko in mlečni izdelki (jogurt, skuta, sir) kot samostojni napitek oz. hrana pred 1. letom starosti: Kravje mleko ima presežek beljakovin, več kot trikrat več kot človeško, zato ga otrokova presnova veliko težje prebavi. Otrok naj kravje mleko kot glavni napitek uživa po prvem letu starosti, čeprav se majhne količine lahko dodajajo dopolnilni prehrani.
- Med: Dobro je, da se pri majhnem otroku izogibate alergenom, kot so arašidi (vsebujejo jih zelo priljubljeni smokiji), oreščki, soja, morski rakci. Danes imamo na razpolago skoraj vso svetovno zelenjavo in sadje, ki je najrazličnejšega izvora in kakovosti. Seveda bi bilo najprimerneje, če bi otrok užival le doma pridelano, neškropljeno hrano. V sodobnem svetu to skoraj ni mogoče. Jedi pripravljajte le iz neoporečnih in svežih živil. Meso mora biti vedno dobro prekuhano. Današnja industrijska hrana, ki se prodaja v obliki najrazličnejših kašic, je še posebej nadzorovana, zato nikar ne imejte slabe vesti, če otroku kdaj pa kdaj ponudite tudi tako pripravljen obrok. Med kot samostojen živilo se odsvetuje pred 1. letom starosti.
- Školjke in morski sadeži ter ribe, ki so na koncu prehranjevalne verige (npr. jetrčicam, jetrnim paštetam, ki lahko vsebujejo več t.i. težkih kovin): Ribe lahko dojenček uživa po 6. mesecu starosti, morske sadeže, ki veljajo za alergene, naj otroci uživajo šele po 1. letu.
- Previdnost pri zelo majhnih, trdih živilih: oreščki, arašidi, lešniki, mandlji, živilih s koščico (češnje, olive), s kostmi (ribe, perutničke).
- Živila, ki napenjajo: stročnice: fižol, grah, čičerika, leča, bob, zelje. Pomembno je, da dojenčki ne uživajo prostih sladkorjev. Še posebej se odsvetuje pitje sladkih pijač, pijač z dodanim sladkorjem in sadnih sokov, saj imajo visoko vsebnost sladkorja, a malo hranil in nizek učinek sitosti. Predstavljajo tveganje za prekomerno telesno maso in debelost, zobno gnilobo, povišano vrednost krvnega sladkorja na tešče, povišan krvni tlak, povišane krvne lipide, bolezni srca in ožilja, sladkorno bolezen tip 2, zmanjšanje kostne gostote, itd.
Hranjenje po steklenički: Optimalni pristopi
Čeprav je dojenje idealno, hranjenje dojenčka po steklenički ni nujno slabše. Ključni dejavniki optimalnega hranjenja po steklenički omogočajo, da se s svojim dojenčkom povežemo in mu omogočimo boljši razvoj ustne votline, večjo aktivnost pri hranjenju, samonadzor hranjenja, dobro predpripravo na uvajanje goste hrane in celo izboljšamo osnovo za razvoj govora.
Kako hraniti dojenčka po steklenički: Hranjenje po steklenički s tempom
Pomembni dejavniki vključujejo:
- Ustrezna steklenička in cucelj: Priporočene so stekleničke s cuclji, ki nimajo izrazitih prehodov med konico in bazo ter enostavne, brez zavitih ali asimetričnih oblik. Dolžina cuclja je pomembna - predolg lahko povzroča težave s pretokom, prekratek pa onemogoča aktivno sodelovanje ustne votline. Konica cuclja naj bo čim bolj mehka. Prezračevalni sistem stekleničke (anti-colic sistem) je zaželen.
- Ustrezni pretok cuclja: Pretok se lahko med znamkami zelo razlikuje. Edino relevantno merilo je vaš otrok. Opazujte potek hranjenja: umirjeno hranjenje, premori med hranjenjem, sledenje ritmu poteg-požirek-vdih kažejo na ustrezen pretok. Zaletavanje, kašljanje, iztekanje mleka in zadihanost nakazujejo na prehiter pretok, medtem ko znaki nelagodja, sesedanje cuclja in utrujenost ob hranjenju kažejo na prepocasen pretok.
- Ustrezni položaj hranjenja: Glava naj bo višje od želodčka, naklon dojenčkovega telesa pod kotom 45 stopinj. Pod bradico naj bo dovolj prostora za gibanje spodnje čeljusti. Naklon stekleničke naj bo le tolikšen, da zapolni konico cuclja z mlekom. Redno menjajte strani hranjenja. Roke in noge dojenčka naj bodo usmerjene naprej, v smeri njegovega pogleda.
- Ustrezni način hranjenja: Hranjenje naj vodi otrok, ne hranitelj. Opazujte otrokove znake sitosti ali nelagodja in se nanje odzovite. Vzpostavite očesni kontakt, dajte na stran moteče dejavnike. Naj hranjenje ne postane maraton ali nujno zlo, vzemite si čas zanj. Poslušajte otroka, berite njegovo mimiko in se odzovite nanjo. Bodite "tukaj in zdaj".
- Interakcija med mamo in otrokom: Izkazovanje ljubezni ob hranjenju dojenčka je pomembno, ne glede na način hranjenja. Med hranjenjem bodite pozorni le na otroka, glejte ga v oči, poslušajte ga. Sledite potrebam otroka; normalno je, da se novorojenčki hranijo večkrat po malem. Ne primerjajte otroka z drugimi, saj se metabolizem in potrebe med otroki razlikujejo.
S prehranskimi odločitvami, ki jih sprejemate v času dojenja (od dobre hidracije do zdrave in uravnotežene prehrane), lahko otroku zagotovite vitamine in minerale, ki jih potrebuje za svoje zdravje v prihodnosti. Z dobro prehrano lahko pridobite energijo in hranila, ki jih potrebujete za nadaljnjo pot. Esencialne maščobne kisline omega 3 in omega 6, ki so naravno prisotne v materinem mleku, so zelo pomembne za razvoj otrokovih možganov, oči in živčnega sistema.
tags: #prehranjevanje #in #pitje #dojencka