Nosečnost je obdobje izjemnih telesnih sprememb in povečanih potreb po določenih hranilih, saj telo ne skrbi le zase, temveč tudi za razvoj novega življenja. Medtem ko je uravnotežena prehrana temelj zdrave nosečnosti, se v praksi pogosto izkaže, da s hrano ne moremo vedno pokriti vseh potreb po določenih mikrohranilih. Še posebej v drugem trimesečju, ko se plod intenzivno razvija, postaja skrbno načrtovan vnos hranil še toliko bolj pomemben. Bodoči starši v današnjem času veliko pozornost namenjajo načinu življenja glede vpliva na plod. Želijo si seveda predvsem zdravega otroka, zato pazijo na zdravo prehrano in izogibanje škodljivim razvadam. Pri izbiri ustreznega dodatka smo pozorni na količine posameznih hranil, ki naj ne bodo prenizke, v nekaterih primerih tudi ne previsoke.
Ključna hranila v drugem trimesečju nosečnosti
Med nosečnostjo se potrebe po skoraj vseh hranilih povečajo. Kljub zdravi in raznoliki prehrani je nekatera hranila težko zagotoviti v zadostnih količinah, zato je po posvetu s strokovnjakom v določenih primerih smiselno dodajanje prehranskih dopolnil ali zdravil za nosečnice. V drugem trimesečju nosečnosti, ko plod intenzivno raste in se razvijajo njegovi organi, so še posebej pomembna naslednja hranila:
Folna kislina (vitamin B9): Že med načrtovanjem nosečnosti, vsaj 1 mesec pred zanositvijo in nato še vsaj prvo trimesečje svetujemo dodajanje folne kisline, ki se jo v lekarnah dobi tudi v obliki zdravila. Zdravilu praviloma dajemo prednost pred prehranskim dopolnilom, saj lahko bolje zaupamo v kvaliteto izdelka. Folna kislina preprečuje okvaro nevralne cevi, vključujoč možganov in hrbtenjače, podpira rast in ustrezen razvoj plodu in posteljice. Priporočen dnevni vnos za nosečnice znaša 600 µg, v nekaterih primerih pa 400-800 µg, glede na individualne potrebe. V novejših prehranskih dopolnilih je zato folna kislina dodana že v obliki aktivne folne kisline.
Vitamin D: Med vitamini, ki naj jih vsebuje vitaminsko-mineralni dodatek ne sme manjkati vitamin D. Ta vpliva ugodno na absorpcijo kalcija, ki je pomemben za izgradnjo zob in kosti. Nosečnica naj bi dnevno zaužila 950 do 1000 mg kalcija in ne več kot 2500 mg. Nekatera opažanja kažejo tudi na to, da lahko pomanjkanje vitamina D ali kalcija vpliva na preeklampsijo in prezgodnji porod. Posebno med zimskimi meseci, ko se manj izpostavljamo sončnim žarkom je zato primerno pomisliti na dovoljšen vnos vitamina D. V drugem in tretjem trimesečju je priporočljiv dnevni vnos 800 mednarodnih enot.
Železo: Med nosečnostjo se povečajo potrebe po železu, ki je potrebno za tvorbo rdečih krvničk s katerimi dovajamo kisik do plodu. Ob pomanjkanju železa se poveča tveganje za predčasen porod ali nizko porodno težo novorojenčka. Priporočen dnevni vnos za nosečnice znaša približno 16 mg, povečanje potreb pa je lahko do 69 %. Bogati viri železa so rdeče meso, stročnice, temno zelena zelenjava, jajca, oreščki in polnozrnata žita. Živila bogata z vitaminom C izboljšajo absorpcijo železa.
Omega-3 maščobne kisline (DHA in EPA): Nosečnice poleg tega povprašujejo po omega-3 maščobnih kislinah. Povečano zaužitje teh namreč nekatere raziskave povezujejo z zmanjšanjem pojavnosti depresije pri materah, manjšim tveganjem za predčasni porod, manjšo pojavnostjo alergij pri otrocih, boljšim razvojem in nevrokognitivnih sposobnostih pri novorojenčkih ter boljšo ostrino vida. Nosečnici priporočamo 650 mg omega-3 maščobnih kislin dnevno, od česar naj dokozaheksaenojska kislina (DHK) predstavlja vsaj 300 mg. Priporočen vnos lahko zagotovimo z zaužitjem dveh ribjih porcij na teden, kar tudi še ne predstavlja pomembnega tveganja vnosa prevelikih količin težkih kovin. Dodatek DHK je še posebej pomemben v tretjem trimesečju.
Vitamin B6 (piridoksin) in B12 (kobalamin): Med vitamini B skupine spadata tudi piridoksin (vitamin B6) in kobalamin (vitamin B12). Oba sta pomembna pri nastajanju rdečih krvničk, piridoksin poleg tega pomaga materinemu telesu pri izkoriščanju beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov, kar pomaga pri rasti in razvoju plodu. Dodatek piridoksina lahko tudi pomaga pri zmanjševanju slabosti. Vitamin B12 je še posebej pomemben za vegetarijanke in vegane.
Vitamin A: Za rast plodu je pomemben vitamin A, ki ima vlogo pri rasti kosti, nastajanju kože in zdravem vidu. Vendar je pri vitaminu A potrebna previdnost, saj je v previsokih koncentracijah dokazano teratogen (povzroča razvojne nepravilnosti pri plodu). Izogibajte se prevelikim odmerkom.
Kalcij: Nosečnica naj bi dnevno zaužila 950 do 1000 mg kalcija in ne več kot 2500 mg. Kalcij je ključen za razvoj kosti in zob ter sodeluje pri mišičnem krčenju in strjevanju krvi.
Magnezij: Magnezij pomaga preprečevati mišične krče in lahko zmanjša tveganje za prezgodnji porod. Znaki pomanjkanja so mravljinčenje, razdražljivost in povišan krvni tlak. Priporočeno: 200-400 mg dnevno.
Jod: Jod je nujen za tvorbo ščitničnih hormonov, ki so ključni za rast, presnovo ter razvoj možganov in živčevja ploda. Med nosečnostjo se potrebe po jodu povečajo. V Sloveniji je vnos joda večinoma ustrezen zaradi obveznega jodiranja jedilne soli. Priporočen dnevni vnos za nosečnice je 230 μg.
Vitamin E: Vitamin E, ki deluje kot antioksidant, ima vlogo pri preprečevanju oksidativnega stresa, preeklampsije in zastoja v rasti ploda. Priporočena dnevna količina je 11 mg.
Vitamin K: Vitamin K je nujen za izgradnjo kosti. Vitamin K1 najdemo v temni listnati zelenjavi in brokoliju, vitamin K2 pa v mlečnih izdelkih in fermentiranih živilih. Priporočena dnevna količina je 70 µg.
Mio-inozitol in Holin: Mio-inozitol ima vlogo pri zapiranju nevralne cevi in preprečevanju gestacijskega diabetesa. Holin je bistvenega pomena za razvoj možganov, delitev celic ter delovanje jeter in živčevja. Priporočena količina holina v nosečnosti je 480 mg, v 3. trimesečju pa tudi več.
Omega 3 med nosečnostjo: nasveti dietetika
Uravnotežena prehrana in prehranska dopolnila
Pomembne smernice za zdravje nosečnic vključujejo tudi nadzor telesne teže in osredotočenje na kakovost prehrane. Med nosečnostjo se priporoča uživanje čim več hranilno bogatih živil (zelenjava, sadje, polnozrnati izdelki, male mastne morske ribe, pusto meso, kakovostna rastlinska olja). Nosečnice se sicer v veliki meri zavedajo pomembnosti zdrave oz. uravnotežene prehrane, vendar njihov dejanski prehranski vnos pogosto ni optimalen.
Prehranska dopolnila so dodatki k prehrani in glede na zakonodajo sodijo med živila. Ni jim dovoljeno pripisovati zdravstvenih trditev, čudežnih učinkov ozdravitve in dobrobiti, s katerimi zavajamo paciente. Gre za dodatke z vitamini, minerali, rastlinskimi izvlečki, ki jih v telo vnašamo, kadar nam nečesa primanjkuje ali pa imamo povečane potrebe, ki jim ne moremo zadostiti s prehrano. Vendar to ne pomeni, da do preobčutljivostnih reakcij, neželenih učinkov ali medsebojnega delovanja z zdravili ne more priti. Past se skriva predvsem v prehranskih dopolnilih sumljivega izvora, ki so naročena preko spleta ali od nepreverjenih podjetij. Prehranska dopolnila, ki jih tržimo v lekarnah, so tista, ki s pravim strokovnim nasvetom in po pogovoru, najdejo svoje mesto pri izboljšanju pacientovega zdravstvenega stanja.
V primeru da jemljete več prehranskih dopolnil hkrati, se o tem posvetujte z zdravnikom, farmacevtom ali kliničnim dietetikom, saj je možno predoziranje z nekaterimi hranili (npr. vitamini A, B9, D). Prehranska dopolnila niso zdravila! Prehranska dopolnila so živila, namenjena dopolnjevanju prehrane in niso nadomestilo za uravnotežen način prehranjevanja.
Priporočila glede vnosa tekočine in omejitve
Med nosečnostjo se potrebe po zaužiti tekočini povečajo. Priporočilo za vnos vode ali nesladkanega čaja je 8-10 kozarcev na dan oziroma vsaj 1,6-2 l dnevno. Zadostna količina vode podpira plodov krvni obtok, plodovnico in povečan volumen materine krvi ter zmanjša tveganje za pojav zaprtosti in vnetij sečil.
Pomembno je, da se zavedate, da ne jeste »za dva«, temveč raje več pozornosti namenite izbiri hrane. Jejte raznoliko hrano, saj na tak način najlažje zagotovite vnos praktično vseh potrebnih hranil. Omejite število obrokov hrane, pripravljene za na pot, ter se izogibajte piškotom, tortam, predelanim mesnim izdelkom, ocvrtemu krompirčku, sladkarijam in gaziranim pijačam.
Med nosečnostjo je pomembno, da se izogibate pitju alkohola. Najvarneje je, če se med nosečnostjo in dojenjem izogibate uživanju alkohola. Prav tako se izogibajte določeni hrani, ki lahko vsebuje listerijo. Mehki siri, paštete, delikatesni mesni izdelki, predpripravljene solate, surova jajca in surova ali dimljena morska hrana so za zdaj vsi prepovedani. Poskrbite, da boste jajca, meso in ribe dobro prepekli.
Pri ribah bodite izbirčni. Nekatere ribe vsebujejo več živega srebra kot druge, zato avstralski in novozelandski prehranski standardi6 ponujajo smernice glede njihovega uživanja. Priporočajo, da nosečnice in ženske, ki skušajo zanositi, pojedo od 2 do 3 porcije (ena porcija znaša približno 150 g) na teden; to velja za večino rib, razen za naslednje izjeme: če izberete oranžno sluzoglavko ali ostrigarja, pojejte le eno porcijo na teden, tisti teden pa nobene druge ribe. Če izberete morskega psa, širokokljuno ali pahljačasto mečarico in mečarico, pojejte le eno porcijo v dveh tednih, potem pa v teh dveh tednih nobenih rib več.
Omejite uživanje kofeina. Uživajte največ 200 mg kofeina na dan; to sta približno dve ekspresni kavi ali 4 pločevinke kokakole. Pazite na druge vire kofeina, kot so: čaj, čokolada in energijske pijače.
Pri izbiri prehranskih dopolnil je ključnega pomena, da ste pozorni na sestavo, kakovost in varno odmerjanje. Najboljši vitamini za nosečnice morajo pokrivati povečane zahteve telesa in upoštevati razvojne potrebe ploda v vsakem trimesečju.
Nosečnici priporočamo 650 mg omega-3 maščobnih kislin dnevno, od česar naj dokozaheksaenojska kislina (DHK) predstavlja vsaj 300 mg. Priporočen vnos lahko zagotovimo z zaužitjem dveh ribjih porcij na teden, kar tudi še ne predstavlja pomembnega tveganja vnosa prevelikih količin težkih kovin.
V drugem in tretjem trimesečju nosečnosti znaša priporočen povečan vnos kalorij 255 kcal/dan. Če nosečnica ne dobi kake snovi dovolj v hrani, si plod to vzame iz njenega telesa (npr. kalcij iz kosti, železo iz krvi…). Neustrezna prehrana nosečnice lahko povzroči zaplete, npr. pomanjkanja mikrohranil povzroči anemijo, nosečniško hipertenzijo, preeklampsijo, zastoj v rasti ploda, težave pri porodu.
V času nosečnosti številne presnovne in hormonske spremembe pripomorejo k lažjemu zadovoljevanju povečanih potreb po vitaminih in mineralih, ki jih nosečnost prinese, kljub temu pa se priporoča dodajanje določenih snovi, ki jih telo ne more zagotoviti v zadostni meri.
Na primer, Femibion 2 je prilagojen potrebam nosečnic od 13. tedna nosečnosti do poroda in je na voljo v kombinaciji tablet in kapsul. Vsebuje vitamin D in jod, izdelek pa prav tako ne vsebuje glutena, laktoze ter goveje ali svinjske želatine.
Za individualno svetovanje glede izbire ustreznih vitaminov in mineralov v posameznem obdobju nosečnosti ali dojenja se lahko nosečnice in doječe matere vedno obrnejo na strokovno osebje v lekarni.