Prva pomoč pri dojenčku, še posebej v prvih mesecih življenja, je ključnega pomena za zagotavljanje njegove varnosti in zdravja. Ob misli na to, da bi morali oživljati otroka, nas nemudoma spreleti srh in to raje kar odmislimo ter upamo, da nikoli ne bomo postavljeni v tako situacijo. Bojazen ljudi, da bi krhkemu otroku polomili kosti, je zelo velika. A ne boste verjeli, ob oživljanju se veliko prej polomi kakšna kost odraslemu, kot pa otroku, saj imajo otroci veliko prožnejše kosti. Zgodnja prepoznava ogroženega otroka je zelo pomembna. Največja napaka, ki jo naredimo ljudje, ko pride do oživljanja otroka, je, da ne reagiramo dovolj hitro. Če pri otroku v 10-ih sekundah ne zaznamo dihanja, moramo nemudoma začeti z oživljanjem. Če smo sami, pomoč pokličemo po minuti oživljanja, s klicem na 112, v nasprotnem primeru, takoj ko začnemo z oživljanjem, očividcem naročimo, naj pokličejo prvo pomoč.
Kako začeti z oživljanjem dojenčka?
Postopek nujne medicinske pomoči se začne s preverjanjem odzivnosti. Najprej preverimo, ali je otrok pri zavesti - lahko ga malo pocukamo ali glasno pokličemo, da se odzove. Nato ocenimo dihanje in po potrebi odstranimo morebitne tujke ter sprostimo dihalno pot. Če je otrok nezavesten, mu odpremo usta in odstranimo vidne tujke. Nato odpremo dihalno pot in naredimo 5 vpihov v usta ter po potrebi popravimo otrokov položaj. Če je otrok star eno leto in več, njegovo glavo nagnemo rahlo nazaj, dojenčkovega pa pustimo v nevtralnem položaju. Če bi ga postavili pokonci, mora biti njegov pogled usmerjen naravnost naprej. V primeru zvračanja glave bi dosegli zaporo dihalne poti, torej ravno nasprotno. Dojenčka držimo za glavo in trdi del bradice, ob pretiranem slinjenju mu obrišemo ustno votlino z gazo, ki smo jo prej ovili okoli svojega prsta. Če ugotovimo, da otrok ne diha, takoj naredimo 5 zaporednih vpihov v usta. Pri dojenčku uporabljamo tehniko umetnega dihanja usta na usta in nos, pri otroku, starim eno leto ali več, pa usta na usta, pri čemer hkrati zapremo otrokov nos. Vpihi v usta morajo biti počasni (od 1 do 1,5 sekunde), ker tako pride manj zraka v želodec. Če se prsni koš ne dviguje, to pomeni, da dihalna pot ni prehodna. Najpogosteje sta vzrok nepravilna lega glave in napačna tehnika.
Pomembno je, da moč in volumen vpiha v usta prilagodimo starosti in velikosti otroka. Pri dojenčkih vpihnemo v usta samo toliko, kolikor imamo zraka v ustni votlini.
Masaža srca pri dojenčku
Če po vpihih v usta pulza še vedno ni, začnemo z oživljanjem. Da zagotovimo uspešno zunanjo masažo srca, mora otrok ležati s hrbtom na trdi podlagi. Načeloma pri zunanji masaži srca pri dojenčkih uporabljamo t. i. tehniko dveh prstov: z dvema prstoma pritiskamo na prsni koš v srednji liniji in v spodnji polovici oz. spodnji tretjini prsnice. Točka masaže srca je en prst nad žličko, ki jo najprej določimo in nato začnemo z dvema prstoma ritmično pritiskati prsnico proti hrbtenici. Pritiskamo približno tretjino globine prsnega koša. V eni seriji naredimo 30 pritiskov, nato sledita 2 vpiha v usta. Hitrost pritiskov je enaka kot pri odraslih, vsaj 100 in ne več kot 120 na minuto (pritiskamo skoraj dvakrat v eni sekundi). Oživljamo do prihoda reševalcev, dokler otrok ne začne spontano dihati oz. dokler se ne izčrpamo.
Če so reševalci tisti, ki rešujejo otroka, lahko z obema rokama objamejo prsni koš dojenčka in s palcema pritiskajo na označeno mesto na prsnici. To metodo priporočamo samo, če je reševalcev več in je reševalna ekipa profesionalna. Ob prisotnosti enega samega reševalca ali več laičnih reševalcev zaradi lažje kombinacije umetnega dihanja in zunanje masaže srca priporočamo samo tehniko dveh prstov.
Pravilna odstranitev tujka v ustih
Če je otrok zavesten, ga petkrat udarimo med lopatico, če je starejši od enega leta mu damo 5 sunkov med popkom in konico prsnice. Če vidimo v ustih viden tujek, ga poskusimo odstraniti, zelo pomembno pa je, da na slepo ne iščemo tujkov, saj lahko naredimo več škode kot koristi in morebitni tujek lahko porinemo še globlje. V primeru zadušitve, ki je nastala kot posledica neželenega zaužitja kakšnega tujka, pri dojenčku najlažje ukrepamo s petimi udarci med lopaticama in petimi pritiski na prsni koš nad žličko, kar počnemo izmenjujoče, dokler tujek ni odstranjen. Če je tujek viden, ga lahko poskusimo odstraniti z roko. Nikakor dojenčka ne primemo za noge, ga obrnemo na glavo in začnemo stresati. Če nismo uspešni in otrok popolnoma izgubi zavest, začnemo temeljne postopke oživljanja.
Če dojenček zaužije nevaren predmet, ki lahko povzroči hude notranje poškodbe, na primer baterijo ali zdravila, moramo poiskati pomoč v zdravstveni ustanovi, pri čemer pa poskušamo čim bolj natančno ugotoviti, kaj je otrok zaužil in koliko. Nikakor ga ne spodbujajmo k bruhanju, saj lahko s tem stanje poslabšamo.
Uporaba defibrilatorja pri otrocih
Za defibrilacijo otrok se vedno uporabljajo klasični defibrilatorji, ki omogočajo defibrilacijo. Pri klasičnih defibrilatorjih moramo upoštevati, da obstajajo tudi manjše elektrode, namenjene otrokom in jih običajno uporabljamo pri dojenčkih. Še vedno velja, naj bodo elektrode kar se da velike, da se sproščena energija porazdeli na čim večjo površino kože in povzroči čim manjšo opeklino. Seveda pa elektodi nikakor ne smeta biti tako veliki, da se dotikata, saj obstaja nevarnost kratkega stika. Danes vse več uporabljamo samolepljive elektrode, ki jih ni treba menjati, če otroka večkrat defibriliramo.
Zunanji avtomatski defibrilator v pediatriji uporabljamo pri otrocih, starih eno leto in več. Pri mlajših od enega leta se uporabi izogibamo in raje počakamo na reševalce. Obstaja namreč izjemno majhna možnost, da bo otrokovo srce v takšni motnji, da bo potreboval uporabo defibrilatorja. Motnje srčnega ritma se najpogosteje pojavijo kot posledica srčne kapi. Otroci imajo večinoma zdravo srce in razlog za oživljanje je navadno težava z dihanjem, oziroma pomanjkanje kisika.
O uporabi naprave moramo razmišljati, če otroka strese elektrika in se zgrudi. V tem primeru čimprej pokličemo nujno medicinsko pomoč in se posvetujemo, saj udar elektrike lahko povzroči motnjo srčnega ritma, ki zahteva uporabo defibrilatorja. Vse naprave AED pri nas govorijo slovensko. Ko kovček odpremo, se vključijo in nas govorno vodijo skozi celoten postopek, saj natančno povedo, kaj moramo s ponesrečenim storiti. Strah pred neobvladovanjem naprave je zato povsem odveč. Naprava nam pove, kdaj moramo namestiti elektrodi ter kam, na vsaki pa je tudi celoten postopek natančno narisan. Ena elektroda pride pod desno ključnico, druga pod levo pazdušno linijo, tik pod prsno bradavico. Defibrilator tudi pove, kdaj se ponesrečenega otroka ne dotikamo in takrat moramo to preprečiti tudi očividcem. Ko AED naprava izvede elektrošok, nas ponovno spodbudi, naj nadaljujemo oživljanje. Naprava sproti preverja tudi srčni ritem in če ga zazna, lahko prenehamo z oživljanjem.
Kako uporabljati AED
Prepoznavanje znakov življenja
Kako prepoznamo, da je otrok začel spet sam dihat? To ugotovimo, ko na svojem licu občutimo izdihan zrak in vidimo premikajoč prsni koš. Preverjamo 10 sekund. Nato otroka obrnemo na bok, nadzorujemo dihanje in pokličemo 112.
Ostale nujne situacije pri dojenčkih
Povišana telesna temperatura: Da ima dojenček povišano telesno temperaturo oziroma pogovorno kar vročino, govorimo pri izmerjenih vrednostih nad 37 °C pod pazduho. To navadno nakazuje okužbo, zato je pomembno, da opazujemo tudi morebitne preostale simptome. Pri vročini je pomembno, da otroka nadzorujemo, skrbimo za zadosten vnos tekočin in ob spremljajočih drugih težavah (mrzlica, jokanje, potenje) vročino znižujemo s sirupom ali svečko. Če vročina naraste nad 39 °C, je treba poiskati zdravniško pomoč. Skrajna stopnja povišane telesne temperature so vročinski krči kot posledica nezmožnosti dojenčka, da uravnava telesno temperaturo. Za njih so značilni tresavica, potenje, usločen hrbet, stiskanje pesti in neodzivnost. Otroku dajemo tekočine, odstranimo zunanji sloj oblačil, po koncu krčev pa ga položimo na bok in glavo nagnemo nazaj. Če se je to zgodilo prvič, je nujen obisk zdravnika, ki da tudi navodila za ravnanje v prihodnje.
Opekline: Hitro se zgodi, da se pri kuhanju polije krop in zraven opeče tudi dojenčka. Ukrepamo s pravilom 15: takoj hladimo 15 minut s tekočo vodo temperature okoli 15 °C. Odvisno od obsežnosti opekline to pokrijemo s sterilno gazo, da preprečimo okužbo, priporočljiv pa je obisk zdravnika.
Anafilaktična reakcija: Dojenček, pri katerem se je nenadno po celotnem telesu pojavil izpuščaj, ga srbi in je začel otekati, ima verjetno anafilaktično reakcijo. Te navadno sledijo stiku z značilnimi alergeni - oreščki, morsko hrano, pikom čebele in drugimi. Pomembno je, da uporabimo tako imenovani EpiPen oziroma injektor adrenalina in pokličemo reševalce. Če tega nimamo pri sebi, moramo otroka opazovati in po potrebi začeti temeljne postopke oživljanja.
Bruhanje in diareja: Pogosta vzroka za sprejem dojenčka v bolnišnico sta bruhanje in diareja oziroma driska, saj vodita v preveliko izgubo tekočin. Če se pojavita, je torej pomembno, da skrbimo za zadosten vnos tekočin - pri starejših otrocih dajemo ohlajeno prekuhano vodo, novorojenčki pa naj dobijo materino mleko.
Krvavitev: Vbodu z ostrim predmetom, ureznini ali globlji odrgnini sledi krvavitev, ki je pri dojenčku zaradi hitre izgube krvi lahko še posebno nevarna. Nujno je, da na rano pritisnemo s sterilno gazo in pritisk držimo, dokler se krvavitev ne ustavi. Rano nato povijemo, pri čemer gaze ne odstranjujemo. Pri povijanju smo pazljivi, da to ni premočno - s tem lahko ustavimo pretok na primer v roki - ali preveč ohlapno - s tem krvavitve ne zaustavimo učinkovito.
Priprava na prihod dojenčka in nadaljnja podpora staršem
Novopečeni starši se v prvem letu z dojenčkom soočajo z vrsto vprašanj in negotovosti. Primerjanje in družbena omrežja poskrbijo, da je dvomov še več. Dojenček ne more povedati ali pokazati, kaj je narobe, zato je pomembno, da ste starši pozorni na znake morebitnih zdravstvenih težav. Barbara Cvetko in Andreja Gerl sta pripravili nasvete, ki vam bodo pomagali razumeti, kako vaš dojenček dojema svet ter kako ukrepati v primeru zdravstvenih težav.
Program "Za srečen začetek" ponuja podporo staršem skozi celotno prvo leto otrokovega življenja in naprej. Z obvezno prijavo preko spleta prejmete tri kratke vodiče za pripravo na dojenčka, nato pa mesečne video vsebine in priročnike, ki pokrivajo razvoj in prvo pomoč za dojenčke. Vsak mesec prejmete po en nasvet o razvoju od Barbare Cvetko in enega o prvi pomoči za dojenčke od Andreje Gerl, diplomirane medicinske sestre z izkušnjami v urgentni pomoči. Cilj programa je staršem dati znanje in zaupanje vase, da bodo lahko samozavestno ukrepali ob prvih zdravstvenih težavah ali poškodbah dojenčka in malčka.
Finančna prihodnost otroka
Ob rojstvu otroka in rasti družine se starši pogosto sprašujejo, kako varna je njihova finančna prihodnost. Zavedajo se, da bodo otroku želeli nuditi vse, kar bo potreboval, in si morda privoščiti določene ugodnosti, kot so potovanja ali nakup nepremičnine. V ta namen je na voljo naložbeno zavarovanje "Moj življenjski bonus", ki z obročnim plačevanjem premije zavarovanca ne le razbremeni finančnih skrbi, temveč tudi plemeniti njegovo premoženje. Z naložbenim zavarovanjem lahko ustvarite varno finančno prihodnost za otroka in hkrati razbremenite sebe finančnih skrbi. V okviru promocijske akcije lahko starši z enkratno premijo 4.500 EUR pridobijo naložbeno zavarovanje, ki jim omogoča, da za svojega 18-letnega otroka zagotovijo štipendijo v višini 100 € mesečno za 5 let, ki se bo začela izplačevati kot rentna opcija po 18 letih varčevanja. Poleg tega sodelujejo v žrebanju za 10 praktičnih darilnih paketov zavarovalnice Generali.
Razvoj dojenčka v 5. mesecu starosti
V petem mesecu starosti dojenček že kaže pomembne premike v razvoju. Ob podpori sedi na ravni podlagi. Ko ga pridržimo za roke, nagne glavico naprej, pokrči noge in nakaže prehod v sedeč položaj. Nekateri se že obrnejo s trebuha na hrbet, nekateri te obrate obvladajo že po 3. mesecu in se pričnejo že obračati tudi s hrbta na trebuh. Zna oceniti razdaljo do predmeta in hitrost njegovega gibanja, zato postaja prijem bolj zanesljiv in usmerjen. Duševno izraža čustva s kombinacijo mimike, gestikuliranja in glasu. Pozorno posluša in opazuje starše ter iz njihovega glasu prepozna, da sta jezna ali vesela. Pozoren je na nove zvoke in glasove, jih ponavlja, dokler jih ne osvoji.
Pri igri ga posedamo s pomočjo blazin, a le za krajši čas. Nikoli ga ne posedamo na kavč ali sedež, pač pa ga posedemo na tla. Na tla damo dovolj mehko podlago, da se ne bo udaril, če se bo prevrnil, a hkrati dovolj trdo, da mu bo nudila oporo pri odrivu in sedenju. Nikdar ga popolnoma ne založimo z blazinami, saj želimo, da je otrok v gibanju čimbolj samostojen. Ponudimo mu igrače. Ne damo vseh igrač na doseg rok, pač pa otroka spodbujamo, da prične s poseganjem v prostor. Spodbujamo stranski sed, iz katerega bo kasneje lahko prešel na plazenje in kobcanje. Zabava se z metanjem in pobiranjem igrač. Beremo mu pravljice, mu omogočamo poslušanje glasbe in igranje z zvočnimi igračami, saj tako spodbujamo razvoj govora. Raje kot baterije in avtomatične zvoke ima človeški glas in instrumente: ropotuljica, bobenčki, preproste piščalke, ksilofon. Dojenček je raziskovalec. Položite ga na razgrnjeno odejo doma in zunaj v naravi, da bo lahko raziskoval svoje telo in svet okoli sebe.
Pri petih mesecih je pomembno, da se starši zavedajo razvoja otroka in mu nudijo ustrezne spodbude. Kot je navedeno, se v tem fazi razvoja lahko pojavi povečan apetit, zato je pomembno, da starši vedo, s čim naj hranijo svojega petmesečnega otroka. Riž za dojenčke je zelo primeren kot prva hrana, saj je pripravljen z mlekom, ki ga običajno uživajo, in ima mehko, gostejšo teksturo za lažje uvajanje. Igra na tleh je najboljši prostor za učenje in raziskovanje, saj dojenček razvija svoje motorične sposobnosti in se uči interakcije z okoljem. Pomembno je tudi, da starši posnemajo otrokov smeh in ga spodbujajo k posnemanju, saj to krepi njuno vez in otrokov čustveni razvoj.
V tem ključnem obdobju je pomembno, da imajo starši pri roki osnovne pripomočke za nego in zdravje dojenčka, kot so termometer za merjenje telesne temperature, pripomočki za čiščenje noska in sredstva za lajšanje bolečin ob izraščanju zob. Prav tako je pomembno, da ne podcenjujejo pleničnega izpuščaja, ki je lahko boleč in povzroči mnogo neprespanih noči. Na izpuščaj je treba vedno nanesti tanko plast kreme že ob prvem znaku izpuščaja ali rdečice.