V prvih 12 mesecih življenja dojenčki doživljajo intenziven razvoj in dosežejo številne mejnike. Medtem ko nekateri starši skrbno spremljajo vsak premik in poskušajo predvideti naslednji korak, je ključno razumeti, da se vsi dojenčki razvijajo v svojem edinstvenem tempu. Vendar pa obstajajo določeni razvojni mejniki, ki jih je dobro poznati, saj lahko njihovo zamujanje ali izostanek nakazuje na potrebo po dodatni pozornosti ali strokovni pomoči.
Gibalni razvoj pri devetih mesecih: Kaj je običajno in kaj lahko skrbi?
Pri starosti devet mesecev večina dojenčkov že kaže znake intenzivnega gibalnega razvoja. Pogosto se že plazijo, pri čemer premikanje po trebuščku s pomočjo rok in nog predstavlja osnovno obliko plazenja. Ta faza je izjemno pomembna, saj krepi mišice trupa, ramenskega obroča in rok, kar je ključno za pripravo na nadaljnje gibalne izzive. Nekateri dojenčki v tej starosti že obvladajo kobacanje, kar predstavlja pomemben motorični in senzorični mejnik.
Pomemben znak prihajajočega plazenja je zibanje naprej in nazaj na rokah in kolenih, ki se običajno pojavi okoli šestega meseca. To zibanje je ključno za krepitev mišic, potrebnih za premikanje. Če vaš dojenček še ne kaže teh znakov, je lahko koristno, da ga spodbujate k igri na trebuhu, saj s tem krepite mišice trupa, ramenskega obroča in rok.
Nekateri dojenčki se v tej starosti že poskušajo dvigniti na noge ob opori. Večina jih ob opori že zanesljivo stoji nekaj sekund, nekateri pa celo hodijo ob opori. Pomembno je poudariti, da se med otroki pri hoji pojavljajo izjemno velike razlike, ki so pogojene tudi genetsko. Večina zdravih otrok shodi med 9. in 18. mesecem starosti, pri čemer večina shodi med 12. in 15. mesecem. Bolj kot sama hitrost hoje je pomembna kakovost hoje. Zato se s postavljanjem na noge in siljenjem pokonci ne mudi. Otrok bo shodil takrat, ko bo na to pripravljen.
Kaj pa, če se dojenček ne plazi ali kobaca?
V prvih 12 mesecih življenja dojenčki doživljajo intenziven razvoj in dosežejo številne mejnike. Večina dojenčkov se bo začela plaziti med 6. in 10. mesecem starosti, nekateri dojenčki pa kar preskočijo fazo plazenja in se takoj postavijo na noge in nato shodijo. Vsi dojenčki dosežejo te mejnike ob svojem času in, kar je najpomembnejše, ko so njihova telesa pripravljena na to, zato ne primerjajte razvoja svojega dojenčka z dojenčki prijateljev in družinskih članov. Svojega otroka spodbujajte na njegovi poti in naj vas ne skrbi, da mora določene mejnike doseči v določenem času.
Vendar pa nekateri strokovnjaki opozarjajo, da izpuščanje faze plazenja ni povsem brez posledic. Plazenje je namreč prvi trening telesa, kjer otrok funkcionalno povezuje levo in desno stran telesa, da se v boju z gravitacijo pomika naprej. Pri tej izmenični in sinhroni uporabi leve in desne strani telesa začne uporabljati nasprotno levo in desno stran možganov. Gibanje telesa tako ni več homolateralno (enostransko - ista roka in noga, ampak nasprotna si uda). V kolikor otrok preskoči fazo plazenja, bo imel težave z ‘diagonalnimi’ (nasprotna roka - noga) telesnimi gibi, ki so osnova za človeško bipedalno gibanje, ter s prečkanjem telesne sredine, kar lahko vodi v težave z branjem, pisanjem in celo v disleksijo.
Ashley pojasnjuje, da plazenje neposredno vpliva na razvoj možganov, saj pomaga pri komunikaciji med levo in desno možgansko hemisfero. Plazenje krepi mišice trupa, rok in zapestij, kar lahko kasneje vpliva na otrokovo sposobnost samostojnega pisanja, hranjenja in oblačenja. Morda mislite, da je vaš dojenček “bolj napreden”, če je že pokonci in poskuša hoditi, vendar Ashley pojasnjuje: “Stanje in hoja sta pravzaprav lažja od plazenja, ker mnogi dojenčki v tej fazi zaklenejo sklepe in uporabljajo napetost, da ostanejo pokonci. Poleg tega poudarja, da lahko prezgodnje spodbujanje k stanju negativno vpliva na razvoj kolkov. Otroci pred 6-7 meseci starosti ne bi smeli stati, saj njihovi kolki še niso pripravljeni.
Pomembno je tudi preveriti, ali so integrirani primarni refleksi. Na primer, prisotnost ATVR (asimetrični tonični vratni refleks) lahko ovira pravilno plazenje. Če refleks ni integriran, lahko povzroči asimetrično plazenje in telesne asimetrije, ki se lahko kasneje razvijejo v skoliozo. Težave s plazenjem lahko kažejo na neintegriran ATVR ali nepravilno aktiviran STVR (simetrični tonični vratni refleks), pa tudi težave z drugimi refleksi, kot so TLR (tonični labirintni refleks), Spinal galant in Perezov refleks, Babinski in palmarni refleks.
Ali je v redu PRESKOČITI PLAZENJE?! NAUČITE SE PLAZENJA za RAZVOJ MOŽGANOV VAŠEGA DOJENČKA | MEJNIKI CDC
Asimetrično kobacanje in W-sed: Znaki, na katere je treba biti pozoren
Asimetrično kobacanje se pojavi, ko otrok uporablja večinoma eno roko in eno nogo namesto izmenične uporabe obeh rok in nog. To lahko kaže na določene asimetrije v telesu ali neintegrirane reflekse.
W-sed, kjer otrok sedi na tleh z nogami v obliki črke "W", torej s koleni upognjenimi naprej in stopali postavljenimi na tleh, je prav tako položaj, ki lahko nakazuje na težave z mišično-skeletnim razvojem. Če otrok pogosto sedi v tem položaju, to lahko vodi do nepravilnega obremenjevanja sklepov, kar vpliva na pravilno držo, fleksibilnost in mišično ravnovesje. Nekateri strokovnjaki menijo, da je W-sed lahko znak slabših rotacijskih sposobnosti telesa, kar lahko vpliva na sposobnost prehoda v položaj na vseh štirih ali na samostojno sestavljanje.
Spodbujanje plazenja in kobacanja: Praktični nasveti za starše
Če želite otroka spodbuditi k plazenju in kobacanju, lahko poskusite naslednje:
- Igra na trebuhu: Zagotovite, da otrok čim več časa preživi na trebuhu, ko je buden. To krepi mišice trupa, ramenskega obroča in rok.
- Motivacija z igračami: Postavite najljubše igrače nekoliko izven otrokovega dosega, da ga boste motivirali za premikanje. Lahko tudi sedite toliko stran, da se vas ne bo mogel dotakniti, in ga zvabite k sebi.
- Podpora pri prehodu: Če otrok že zadrži štirinožni položaj, ga lahko preko igrače vodite v stranski sed in nazaj, s čimer spodbujate ustrezen prehod med položaji.
- Uporaba žoge (fitball): Položite otroka na trebuh na veliko žogo in jo nežno premikajte. To krepi mišice hrbta in trebuha.
- Igre z igračami na vrvici: Vlecite igrače po tleh, da bo otrok želel teči za njimi.
- Vadenje "kolesarjenja" z nogami: To pomaga otroku naučiti osnovnega ritma gibanja, ki je potreben za plazenje.
- Mehka in varna podlaga: Zagotovite mehko in varno podlago, po kateri se bo otrok plazil. Če nimate preproge, poiščite nedrseče talne podloge, da mala mehka kolena ne bodo trpela.
Kaj pa, če otrok že hodi, ne da bi se plazil?
Če otrok že hodi, plazenja ni več mogoče učiti v klasičnem smislu. Vendar pa se lahko zgodi, da se začne plaziti pozneje - celo pri dveh ali treh letih. V takih primerih strokovnjaki pogosto priporočajo terapevtske vaje, s katerimi otrok kasneje nadoknadi izpuščeno fazo. Pomembno je, da se s tem ukvarjate, saj izpuščena faza plazenja lahko vpliva na nadaljnji razvoj.
Sprememba smernic in pomisleki strokovnjakov
Zanimivo je, da so se smernice v letu 2022 spremenile. Ameriški CDC (Centres for Disease Control and Prevention) je izključil plazenje iz seznama ključnih razvojnih mejnikov. Toliko otrok ne dosega več teh standardov, da so jih prilagodili njim, namesto da bi se vprašali, v kakšnem okolju živimo, da naši otroci ne dosegajo več najpomembnejših razvojnih mejnikov. Kot veliko drugim strokovnjakom za razvoj otroka, se tudi nam zdi, da so bile smernice zmotno sprejete, kar bo bistveno vplivalo na večje število potrebnih ne-obravnav otrok in porast vedenjskih motenj.
Druge pomembne veščine pri devetih mesecih
Poleg gibalnega razvoja so pri devetih mesecih pomembni tudi drugi vidiki:
- Duševni razvoj: Dojenček pozna pomen posameznih besed in razume, kaj pomeni "ne". Uči se s posnemanjem in komunicira s telesom in predmeti. Kaže s prstom, kar je pokazatelj duševnega razvoja. Razume vsakdanje rituale (poljubček za lahko noč, mahanje ipd.).
- Govor: Uporablja več raznolikih glasov in zlogov. Odziva se na svoje ime in sodeluje v dvosmerni komunikaciji.
- Fina motorika: Prijemlje majhne predmete s palcem in kazalcem (pincetni prijem). Odlična ideja so tudi majhne otroške knjige z debelimi stranmi, ki jih lahko obrača sam.
- Raziskovanje: Zanima ga raziskovanje materialov (dotikanje mehkih, gladkih, hrapavih tkanin) in tekstur.
- Igre z vodo: Ko se otrok samostojno poseda, ga lahko posedemo v banjo ali lavorček z vodo in različnimi igračami.
- Poimenovanje in pogovarjanje: Med igro poskušajte poimenovati in poudarjati predmete, barve, oblike. Pogovarjanje z dojenčkom, petje pesmic, branje knjig pripomore k zgodnjemu razvoju govora.
- Sprehodi v naravi: Spodbujajte raziskovanje naravnih materialov in okolice.
Vloga staršev pri spodbujanju razvoja
Velik del splošnega razvoja dojenčkov spodbuja radovednost - dojenčki želijo biti povsod, vse želijo videti in povohati, se dotakniti vsega. Starši lahko na več načinov spodbujajo otrokov razvoj:
- Ustvarjanje varnega okolja: Če se je dojenček naučil plaziti, je čas, da pregledate celoten dom in dobro razmislite, kako bi zaščitili vse, kar je v dosegu otroka; ne pozabite na vrata pred stopniščem, če ga imate.
- Spodbujanje gibanja: Sedeč stran od otroka ga lahko zvabite k sebi.
- Uporaba primernih pripomočkov: Poiščite mehko, tanko in prožno pleničko, ki bo vašemu dojenčku omogočila veliko svobode pri gibanju in zaščito pred iztekanjem. Zračne in super vpojne pleničke, kot so Bambo Nature, so odlična izbira.
V kolikor pa opazite, da otrok kljub vašim prizadevanjem ne dosega pomembnih razvojnih mejnikov ali pa kaže znake, kot so asimetrično kobacanje, W-sed, ali pa ima trde nogice, je priporočljivo obiskati strokovnjaka, kot je nevrofizioterapevt ali razvojna ambulanta. Zgodnja intervencija in pravilno usmerjanje lahko bistveno pripomoreta k pravilnemu nadaljnjemu razvoju otroka.