Ko se otrok rodi, njegovo oko še ni popolnoma razvito. Podobno kot druge telesne funkcije, kot so noge in roke, se tudi vid šele razvija. Šele med drugim in tretjim letom starosti otrok doseže ostrino vida odraslega. Kljub temu pa že novorojenčkova očesa dosežejo kar 65 % velikosti oči odraslega. Zdrave oči in dober vid so ključnega pomena za celosten razvoj dojenčka. Anatomske in vidne nepravilnosti lahko namreč vodijo do slabšega motoričnega razvoja, zato je zgodnje odkrivanje morebitnih težav in ustrezno ukrepanje izredno pomembno.
Prvi pogledi: Svet v črno-beli meglici
Vid je pri novorojenčkih najmanj razvit čut. V prvih treh mesecih po rojstvu se ta sposobnost izjemno hitro razvija. Ob rojstvu novorojenček vidi le črno-belo in sive sence. Študije kažejo, da nekaj dni po rojstvu novorojenček raje gleda obraz svoje matere kot pa tujca. Raziskave nakazujejo, da imajo velike prednosti v visoko kontrastnih stimulih, kot je na primer meja med materinimi lasmi in obrazom. Zato je priporočljivo, da mati ne spreminja pogosto svoje frizure, da bi jo novorojenček lažje prepoznavala in jo ne bi dojemala kot tujca.
Novorojenčki imajo vid, ki je občutljiv na kontrast. Če zaznajo kontrast med dvema ali več vzorcema, raje gledajo tistega z več kontrasta. Zaradi slabe vidne ostrine zaznajo šahovnico z več majhnimi kvadratki kot enakomerno sivo sliko. Tisto z manj večjimi kvadratki pa zaznajo kot sliko s črno-belimi deli. Slednja je zanje bolj kontrastna, zato raje gledajo manj kompleksne vzorce.
Ob rojstvu otrok zaznava le spremembo svetlobe. Ostrina vida pri novorojenčku, rojenem v 40. tednu nosečnosti, je izmerjena z elektrodami in različnimi vzorci ter kombinacijami črt (kot črtne kode) in je 0,02 do 0,05, kar pomeni zaznavanje gibov roke pred očesom na razdalji pol metra. To pomeni, da do dveh mesecev dojenčki ločijo gib roke na pol metra, pozornost pa lahko namenijo le predmetom, oddaljenim do 25 cm od oči. Zato naj se starši v tem obdobju dojenčku z obrazom približajo do 25 cm in se z njim pogovarjajo. Pri dveh mesecih delno razločujejo obraz mame ali osebe, ki je oddaljena do pol metra. Pri treh mesecih zaznavajo grobe poteze obraza na en meter, pri šestih pa grobe poteze obraza osebe, oddaljene nekaj metrov, pri enem letu pa že ločijo obraz človeka po podrobnostih.
Barve, ki se prebujajo: Od sivine do mavrice
Veliko otrok se rodi z modrimi očmi, ker temnejši pigment v šarenici še ni do konca razvit ob rojstvu. Čez čas se v šarenici proizvaja več pigmenta, kar spremeni otrokovo barvo oči iz modre v rjavo, zeleno ali sivo.
Vid pri dojenčku staremu 1 mesec: V prvem mesecu starosti dojenček ni močno občutljiv na svetlobo, zato je celo nekaj svetlobe priporočljiva. Ima kar 50-kratno višji prag prenašanja svetlobe. Nekaj svetlobe v sobi, kjer dojenček počiva, naj bo, saj to na njegovo kakovost počitka ne vpliva.
Dojenček hitro razvija sposobnost zaznavanja barv. En teden po rojstvu že razlikuje rdečo, oranžno, rumeno in zeleno barvo, kasneje zazna modro in vijolično. Modra barva ima namreč kratko valovno dolžino, na katero so občutljivi fotoreceptorji na mrežnici, ki v tej starosti niso še popolnoma razviti.
Novorojenček delno zaznava barve, vidi jih bolj blede. Do prvega meseca najprej začne zaznavati rdečo in zeleno barvo, do četrtega meseca pa že vse druge, tudi rumeno in modro. Vendar jih na začetku vse vidi bolj blede, do šestega meseca pa vse bolj razločuje intenzivnost barv. Zaznavanje te in kontrast barv sta povezana tudi z razvojem ostrine vida.
Navajeni smo, da je vse okoli dojenčkov pastelne barve in bledih, nežnih tonov. Tako opremimo otroško sobo in v takšnih barvah kupimo otroška oblačila, igrače in opremo. Te barve nam vzbujajo občutek mehkobe in umirjenosti, ki jo želimo za svojega dojenčka. Vendar pa so te nežne barve predvsem za nas. Dojenček od njih nima veliko koristi, saj se njegov vid še razvija in teh barv prvih nekaj mesecev skoraj ne vidi. Barvni vid se razvija počasi in dojenčki ne vidijo celotnega spektra, dokler niso stari vsaj pet mesecev. Njihove oči še niso popolnoma razvite, zato težko jasno vidijo barve. Raziskave so pokazale, da dojenčki, stari tri mesece, veliko raje kot pisane gledajo črno-bele slike. Zato je največ, kar lahko storite za razvijajoči se vid vašega dojenčka v prvih mesecih, to, da ga obdate z visokokontrastnimi enobarvnimi oz. dvobarvnimi podobami ostrih linij in oblik. Zlasti v prvih mesecih dojenček vidi predvsem črno-belo, pozneje tudi rdeče. Slike z visokim kontrastom mu pomagajo, da lažje osredotoči svoj vid, s tem pa pozornost in koncentracijo. Tudi ko otrok postopoma vidi že več barvnih odtenkov, so mu visokokontrastne črno-bele slike še vedno zanimive. Če torej želite otroku pomagati pri njegovem intelektualnem in vizualnem razvoju, je odličen začetek, da ga obdate s črno-belimi slikami!
Gibanje in zaznavanje: Od sledenja do raziskovanja sveta
V prvem mesecu starosti je pri dojenčku pogosto opaziti tudi neenakomerno sodelovanje obeh očes hkrati. Eno oko lahko vsake toliko časa uide iz prave linije pogleda, vendar je to normalen pojav. Gibljivost zrkel: v prvih dveh mesecih je koordinacija oči slaba, zrkla potujejo vsako na svojo stran, kar je normalno. Če pa je eno oko ves čas odmaknjeno od centra, je to lahko znak nepravilnosti. Pri treh mesecih dojenček že lahko sledi predmetom, ki se premikajo v bližini njegovih oči, oddaljenih do enega metra, nekateri jih lahko že poskusijo doseči z rokami. Med petim in osmim mesecem se razvija koordinacija vida, rok in celega telesa.
Razvoj vida pri 2. in 3. mesecu starosti: Razvoj vida močno napreduje. Vidna ostrina v tej starosti se izboljša, oči se pričnejo premikati skladno, binokularno. Otrok sledi premikajočim se objektom in posega po stvareh, ki jih vidi. V tej stopnji razvoja se otrok nauči, kako premikati pogled iz enega na drug objekt, brez premikanja glave. Njegove oči postanejo bolj občutljive na svetlobo, zato ob njegovem počitku v prostoru zastrite svetlobo. Razvoj vida v tem obdobju spodbujate tako, da v njegovo sobo in okolico namestite nove predmete.
Razvoj vida pri starosti 4. do 6. mesecev: Pri šestem mesecu starosti se vidni center v možganih razvije do te mere, da otrok vidi bolj jasno, gibi oči so hitrejši, zato bolj natančno spremlja gibanje predmetov. Vidna ostrina napreduje iz 5 % ob rojstvu do približno 50 % pri šestem mesecu. Barvni vid v tej starosti je približno enak kot pri odraslemu, dojenček vidi barve mavrice. Dojenček ima v starosti od 4 do 6 mesecev boljšo koordinacijo, ki mu omogoča hitro zaznavanje lokacije predmeta, katerega radovedno vzame v roke in nese k svojim ustom.
Razvoj vida pri starosti od 7. do 12. mesecev: Otrok je pri tej starosti že zelo mobilen - se plazi, hodi, zato je zelo radoveden, premaguje večje razdalje, bolje jih ocenjuje, prijema in meče predmete naokoli. Prepoznava detajle v daljni okolici, z zanimanjem gleda in raziskuje obraze, razlikuje poznane od nepoznanih oseb, nepoznanih se boji. Če mu pokrijemo eno oko, se brani pokrivanja, vendar fiksira predmet in mu tudi sledi.
Tridimenzionalen vid ali globinska percepcija oz. razločevanje, kateri predmeti so dlje in kateri bližje, pri rojstvu še niso razviti. Do petega meseca pa dojenček začne globinsko zaznavati osebe ali predmete, ki so oddaljeni do enega metra. Ko se ostrina vida s časom izboljšuje, razločuje globino tudi pri večji oddaljenosti predmetov. Večina otrok se začne plaziti okoli osmega meseca. To gibanje vpliva na hitrejši razvoj koordinacije vida in telesa. Pri desetem mesecu je dojenček že sposoben globinsko videti in hkrati koordinirati gibe rok skupaj z globinskim vidom in zagrabiti predmet z roko. Do drugega leta je koordinacija vida in gibanja rok še bolj razvita.
Spodbujanje vida skozi igro in interakcijo
Uporaba ležalnikov, štorkelj, hojice pri dojenčku z razvojnega vidika
Starši lahko aktivno spodbujajo razvoj vida svojega dojenčka skozi različne igre in interakcije. Do četrtega meseca naj otrokovi starši uporabijo nežno osvetlitev v otroški sobi. Spreminjajo naj lego otroka v postelji, zibelki in samo lego postelje. Otroku lahko pred očmi, do razdalje 25 cm, držijo predmete, da jih gleda in poskuša doseči. Starši se lahko z njim pogovarjajo, medtem ko se premikajo po prostoru, v katerem je dojenček. Mamica naj spreminja lego dojenčka pri dojenju in se mu približa občasno z obrazom do 25 cm.
Med petim in osmim mesecem naj starši otroku v posteljo obesijo predmete, ki visijo pred dojenčkovimi očmi, oddaljeni do 40 cm, da jih lahko opazuje in se jih dotika. Pri tej starosti naj ga starši pustijo, da se igra na tleh in raziskuje po njih. Otroku lahko dajo plastične ali lesene kocke, varne velikosti, da jih spoznava, se jih dotika in da jih prijema. Starši naj pred očmi premikajo različne predmete in jih poimenujejo.
Od devetega do 12. meseca naj se starši igrajo tako, da poimenujejo predmete in dele obraza ter s tem poskrbijo za razvoj otrokovega vidnega spomina. Poimenujejo naj predmete in preizkušajo otrokov spomin. Starši naj spodbujajo plazenje po tleh. Med enim in drugim letom starosti naj se starši z otrokom igrajo z različnimi žogami za boljšo koordinacijo vida in telesa. Otrok naj sestavlja različne kocke in žoge za razvoj koordinacije gibov in vida ter natančne motorike prstov rok in telesa.
Pomembno je zavedanje, da se otrokov vid razvija postopoma in vsak otrok sledi svojemu edinstvenemu tempu. V prvih dveh mesecih življenja se dojenček stalno razvija, raste in spoznava svet okoli sebe. Za razliko od sluha, ki je pri zdravem dojenčku že skoraj popolnoma razvit, ima vid pred seboj še dolgo pot. Razvoj vida se začenja že v maternici in se nadaljuje v otroštvu in tudi v odraslosti. Še posebno pomembno pa je njegovo spremljanje v prvih šestih letih življenja. To obdobje je najbolj ranljivo, saj je otroški vid do 6. rojstnega dne nagnjen k nastanku različnih motenj vida (mednje najpogosteje spadajo kratkovidnost, daljnovidnost, astigmatizem, škiljenje in ambliopija, torej leno oko).
Razvoj vida skozi mesece: Od zamegljenosti do jasne percepcije
1. Mesec: Vid je še vedno zelo omejen. Megleno vidi predmete in obraze, težje sledi premikajočim se predmetom ali osebam. Vidi v razdalji 20-30 cm od svojega obraza. Pri drugem tednu starosti začne prepoznavati obraz starša, s katerim je največ časa. Svoj pogled lahko osredotoči za približno 10 sekund. Privlačijo ga vzorci z visokim kontrastom. Začne premikati oči in glavo proti viru zanimanja, vzpostavi očesni stik in sledi predmetu v vodoravni osi.
2. Mesec: Ostrina vida se poveča, omogoča jasnejše videnje predmetov in oseb, čeprav vid še ni tako oster kot pri odraslih. Oči začnejo bolje sodelovati, lažje sledi premikajočim se predmetom ali osebam. Razvija se barvni vid, zaznava nekatere barve, čeprav ne tako živo. Sledi predmetom v navpični in krožni osi, začne premikati oči neodvisno od glave in prepozna obraze oseb, s katerimi je največ časa.
3. Mesec: Vizualne sposobnosti se še naprej razvijajo. Otrok bolj jasno vidi predmete in obraze. Premikajoče se predmete ali osebe spremlja in sledi bolj natančno in gladko. Postane odziven na širšo paleto barv. Zanimive stvari hitro opazi in jim nameni svojo pozornost. Začne opazovati svoje roke in noge ter dlje časa vzdržuje očesni stik. Začne se razvijati zaznavanje globine.
4. do 6. Mesec: Vidni razvoj hitro in opazno napreduje. Ostrina vida se občutno izboljša, vidi predmete in obraze bolj podrobno in jasno. Barvni vid postane bolj izpopolnjen, razlikuje širši spekter barv. Osredotoča se na predmete na širši razdalji in kaže izboljšano zaznavanje globine. Gleda in raziskuje svoje roke, noge, igrače ter ostale predmete v bližini. S očmi sledi igrači, ki pade ali se odkotali stran. Oči premika neodvisno od glave, pogled premakne od leve proti desni, gleda odseve in sence. Pri šestem mesecu starosti se vidni center v možganih razvije do te mere, da otrok vidi bolj jasno, gibi oči so hitrejši, zato bolj natančno spremlja gibanje predmetov. Vidna ostrina napreduje iz 5 % ob rojstvu do približno 50 % pri šestih mesecih. Barvni vid v tej starosti je približno enak kot pri odraslemu, dojenček vidi barve mavrice.
Ključni mejniki v razvoju vida in pomen pregledov
3-4 Meseci: Otroci so sposobni prepoznati znane oblike in predmete.4-6 Meseci: Začnejo dojemati globino in prostor, lažje prijemajo predmete. Sledijo predmetom z obema očesoma. Še vedno pa nimajo dovolj razvitega čuta za barvo.Po 6 Mesecih: Oči se razvijajo hitreje.Do Prvega Leta: Dojenček ima že tridimenzionalni vid in je sposoben prepoznati ljudi tudi na nekaj metrih oddaljenosti.Med 2. In 3. Letom: Doseže ostrino vida odraslega.Do 6. Leta: Vid in njegova ostrina se še naprej razvijata.
Zdrave oči in dober vid igrajo pomembno vlogo pri razvoju dojenčka. Anatomske in vidne nepravilnosti lahko prispevajo k slabšemu motoričnemu razvoju, zato je pomembno zaznati težave zgodaj in ustrezno ukrepati. Redni pregledi pri pediatru so ključni za spremljanje otrokovega splošnega zdravja in razvoja, vključno z vidom. Zdravnik lahko prepozna morebitne težave vida, od refrakcijskih napak do resnejših težav. Zgodnje odkrivanje je ključnega pomena za obravnavo težav, kot sta strabizem (škiljenje) in ambliopija (leno oko), ki lahko brez zdravljenja povzročita dolgotrajne težave z vidom. Starši bi morali biti pozorni na znake težav z očmi, kot so: čezmerno solzenje, dojenček ne uspe vzpostaviti očesnega stika, pretirana občutljivost na svetlobo, zrkelca se tresejo, škiljenje, težave pri premikanju enega ali obeh očes, ali bela zenica. Vse opažene nepravilnosti ali težave z vidom otroka bi morali starši nemudoma sporočiti pediatru.
tags: #dojencek #barve #opazovanje