Razvoj komunikacije pri otrocih se prične že v prvem letu starosti in ne zajema le učenja govora. Pomembno osnovo za govorno-jezikovni razvoj predstavlja razvoj in uporaba gest v zgodnjem obdobju. Geste se razvijajo po določenem zaporedju, ki pa se lahko nekoliko razlikuje pri posameznemu otroku. Do šestnajstega meseca starosti naj bi malčki uporabljali vsaj šestnajst različnih gest. Razvoj gest med devetim in šestnajstim mesecem starosti napoveduje otrokove jezikovne zmožnosti dve leti kasneje, kar vpliva na njegov kasnejši akademski uspeh. Do šestnajstega meseca starosti naj bi otrok uporabljal vsaj šestnajst različnih gest. Zaporedje razvoja gest se lahko do določene mere razlikuje pri posameznih otrocih, a ponavadi drži, da naj bi dojenčki in malčki v obdobju med devetim in šestnajstim mesecem starosti vsak mesec usvojili vsaj dve novi gesti. Geste spodbujajo razvoj tako otrokovih zgodnjih besed kot tudi hitrega širjenja besedišča med osemnajstim in enaindvajsetim mesecem starosti. Malčki takrat razumejo, da imajo predmeti in dejanja svoje ime ter hitro usvajajo nove besede.
Geste kot temelj komunikacije
Raziskave kažejo, da razvoj gest med devetim in šestnajstim mesecem napoveduje otrokove jezikovne zmožnosti dve leti kasneje. Zgodnje geste se pri dojenčkih razvijajo iz njihovih dejanj in reakcij drugih oseb. Pri tej starosti se naučijo dati predmet drugemu. Dojenčki so pri tej starosti motivirani, da z drugimi delijo svoje interese. Pri enajstih mesecih starosti se dojenčki pričnejo vključevati v vsakodnevno rutino prihodov in odhodov njemu pomembnih ljudi. Pri enem letu starosti se otroci naučijo kazati na predmete, pri čemer na predmet pokažejo z eno roko, pri tem pa so vsi prsti razprti. Pri trinajstih mesecih starosti se malčki pričnejo učiti z opazovanjem in posnemanjem dejanj drugih ljudi. Naučijo se ploskati in pošiljati poljub. Malčki pričnejo kazati s prstom na oddaljene predmete, pri čemer uporabljajo le kazalec ene roke, drugi prsti te roke pa so stisnjeni v pest. Kazalec uporabljajo tudi tako, da ga prislonijo na svoje ustnice, s čimer nakažejo gesto za tiho. Pri petnajstih mesecih malčki uporabljajo simbolične geste, ki so kot prave besede. Prikimajo z glavo ali dvignejo svoje palce, s čimer izrazijo ja, z roko mahajo pred svojim nosom, s čimer sporočijo, da nekaj smrdi, prav tako pa dvignejo svojo roko, s čimer izrazijo, da počakajte. Pri tej starosti se razvijejo druge simbolne geste, kot so dvig obeh rok navzgor, s čimer nakažejo, da nečesa ne vedo, prav tako pa se naučijo dati petko.
Med devetim in šestnajstim mesecem starosti dojenčki in malčki poleg usvajanja gest, usvajajo tudi druge razvojne mejnike socialne komunikacije. Otroci v tem obdobju že vzpostavljajo in zadržijo očesni kontakt ter ga skupaj z obraznimi izrazi uporabljajo, da z drugimi delijo pozornost in čustva. Pogosteje komunicirajo z glasovi in gestami in v svoji igri uporabljajo večji razpon dejanj, poleg tega pa tudi bolj razumejo pomen posameznih besed. V primeru, da so prisotna odstopanja v doseganju teh zgodnjih komunikacijskih razvojnih mejnikov, obstaja verjetnost, da otrok kasni v razvoju govorno-jezikovne komunikacije. V tem primeru je priporočljivo, da čimprej obiščete logopeda, ki se ukvarja z zgodnjo obravnavo otrok.
Kretnje kot pomoč pri spoznavanju sveta
Vsak malček začne slej ko prej govoriti in pri tem mu pomaga tudi, kako in koliko se pogovarjamo z njim. Vendar le naše govorjenje ni dovolj, vsaj ne po informacijah strokovnjakov. Ugotovili so namreč, da otroku pomaga tudi naše "govorjenje" z rokami. Več kretenj kot malček spozna, lažje jih bo kasneje ubesedil. S kretnjami spoznavajo svet.
Kazanje na stvari, mahanje v slovo in druge naravne kretnje našim najmlajšim pomagajo spoznavati svet okoli njih in bogatijo njihov besedni zaklad, še preden spregovorijo prvo besedo. Raziskovalci z univerze v Chicagu so odkrili, da več kot se pri 14 mesecih starosti malček sporazumeva z rokami, bogatejši je njegov besedni zaklad pri štirih letih starosti. Ker so že prej ugotovili, da imajo otroci iz socialno ogroženih družin ob začetku šolanja slabši besedni zaklad, so tokrat želeli preveriti, če na to res vplivajo dohodki staršev. Ugotovili so, da se bolj premožni starši več pogovarjajo s svojimi malčki, jim berejo in jim stvari razlagajo tudi s kretnjami. V manj premožnih družinah pa je takega ravnanja manj.
Premožnejši starši v pogovoru s svojimi malčki uporabljajo več besed in se ne bojijo uporabiti povedi z bolj zapleteno zgradbo. Ko se z malčkom pogovarjajo z rokami, tudi kretnjam dajejo večji pomen, kar je dobra podlaga za kasnejše otrokovo bogatejše besedišče. Tak otrok kasneje tudi kaže večje zanimanje za učenje. Nasprotno pa starši otrok iz socialno šibkejših družin uporabljajo manj besed, manj kretenj in manj zapletene povedi. Ker se njihovi otroci že od malih nog ne naučijo toliko besed, jih kasneje, ko se srečajo z vrstniki z bogatejšim besednim zakladom, učenje tudi manj veseli.
Kretnje kot prvi korak k govoru
Vsak, ki je kdaj videl malčka dvigovati roke v želji, da bi starši dvignili njega, ve, da se znajo malčki sporazumevati še preden dejansko spregovorijo. Kretnje z rokami malčku pomagajo najti način, na katerega kasneje besede povezuje v stavke in stavke v povedi. Ko začne naš najmlajši govoriti, si običajno še vedno vsaj delno pomaga tudi s kretnjami. Pove nam besedo, nato pa ne ve, kako bi rekel drugo in nam to pokaže z rokami.
S študijo sicer niso izrecno dokazali, da kretnje res pripomorejo k poznavanju besed, vendar povezava ni zanemarljiva. Do najkasneje devetega meseca začnejo dojenčki prste premikati posebej. To je velik dosežek, zaradi katerega predmete lahko primejo s prsti in kažejo nanje ter na ljudi. Kazanje je za dojenčka način sporazumevanja. Pri devetih mesecih začnejo kazati na oddaljene predmete, ki bi si jih radi ogledali. Pri enem letu s kazalcem pokažejo na predmet, ki je pritegnil njihovo pozornost. Spodbujajte ga tako, da tudi sami pokažete na stvari, ki so zanimive, na primer na avte in živali. Dojenčki radi poslušajo imena živali in glasove, ki jih oddajajo. Počasi začnejo posnemati kazanje in sčasoma tudi ponoviti ime živali.
Razvojne mejnike in pomisleki staršev
Žena in jaz sva zaskrbljena glede najine 15-mesečne hčerkice (rojena 1 mesec prezgodaj). Problem je v tem, da najina hčerkica ne kaže s prstom nikoli na predmete, ki jih želi, ali na živali, ki jih vidi in podobno. Vsepovsod piše, da je to prvi znak avtizma in da moramo biti pozorni. Nekih drugih vedenjskih problemov nima, razen mahanje z roko - to počne zelo redko in na veliko insistiranje najine žene in mene. Govor tudi ni veliko razvit, skupaj nekje par besed, ki jih pozna in jih uporabi smiselno, drugače pa neprestano govori (v svojem jeziku) in pri govorjenju gleda sogovornika v oči in dela geste z rokami.
Na spremembe se odziva ok, oziroma ni nič nenavadnega, če jo postavimo v novo okolje, se temu okolju prilagodi. V igralnicah se igra normalno in če so drugi otroci zraven, je rada z njimi oziroma daje vtis, da bi se rada z njimi družila. Kot rečeno, očesni kontakt je OK večinoma, oziroma ko ji govorimo, nas gleda v oči, vrača nasmeh; nasmeh vrne z nasmehom, smeh pa s smehom. Tudi preproste ukaze izvaja, kot npr.: prinesi mamici plenico (odide v drugo sobo in prinese ali eno plenico ali celotno pakiranje), prinesi čeveljčke (gre v hodnik in prinese čeveljčke - včasih svoje, včasih naše), nahrani dojenčka… itd., ampak te ukaze ne izpolni vedno. Ko se igra in jo pokličemo po imenu, se obrne in nas pogleda in se nasmehne. Včasih se pa zgodi, da šele po nekajkratnem klicanju registrira, da jo kličemo, oziroma jo slišimo, da nekaj reče, ampak se ne obrne, kot da želi povedati: ne motita me. Igrače uporablja smiselno, dojenčka postavlja v voziček in ga pelje, ko najde kos papirja, takoj išče svinčnik in nekaj “piše” in obratno.
Zdi se nama tudi, da malce preveč gleda TV, oziroma risanke, če ji to pustimo, ni pa jezna recimo, ko ji ugasnemo risanke. Prav tako je narava mojega dela, da delam za računalnikom in od doma, in ona se rada vsede meni v naročje in gleda, kaj jaz počnem. Nimamo ravno velik krog prijateljev, ki imajo otroke, tako da se ne more socializirati z drugimi otroki, ampak ko pridejo novi ljudje, oziroma k nam na obisk, je ona čisto normalna in sproščena. Želim samo še poudariti, da ko ji rečemo "daj 5", vedno da "petko" in pokaže na nos, usta, oko, itd. (na moj ali ženin, nikakor pa ne svoj). Oponaša to, kar ji je zanimivo in čemur se lahko smeji. In pa še ena stvar, ko želi nekaj, vzame mene ali ženo za roko ter naju odpelje do tega, kar si želi, da ji to dava. Kjer koli smo, vedno opazuje okolico in se ji v očeh vidi, da jo zanima, da želi sama iti do tega. Skratka, ne vem, ali sva midva paranoična, ampak ravno zaradi tega kazanja s prstom, mahanja ter občasne odsotnosti (ko dela nekaj, kjer bi jo lahko zmotili oziroma ne bi rada to prenehala delati, ali pri gledanju risank) ko jo pokličemo, bi rada, da ne razbijava svoje glave in da uživava brezskrbno z najino hčerkico. (Kljub temu, da je prezgodaj rojena, je dobila ocene 9, 9, 10 pri rojstvu, bila je redno cepljena in nismo hodili na dodatne preglede, razen rednih. Plaziti se je začela pri 7 mesecih, shodila samostojno je pri 10.)
Kdaj dojenčki začnejo kazati s prstom?
Obstaja širok razpon v tem, kdaj otroci začnejo kazati s prstom. Nekateri začnejo že okoli devetega meseca, drugi pa šele proti koncu prvega leta ali celo kasneje. Pomembno je, da otrok razume, ko ga vprašamo, kje je kaj, in da se odziva na svoje ime. V primeru, da ste zaskrbljeni, je vedno najbolje, da se posvetujete s pediatrom ali logopedom.
Znakovni jezik za dojenčke: Dodatna pot komunikacije
Program Baby Signs® v svetu ni novost, saj ga že več kot 25 let uporabljajo starši vseh narodnosti in kultur, je pa novost pri nas. S znakovnim jezikom so se starši seznanili med nosečnostjo ali po rojstvu otroka. Zanimanje zanj je naraslo zaradi raziskav, ki kažejo na pozitivne učinke na otrokov razvoj.
Otroci, ki uporabljajo znakovni jezik za dojenčke, se hitreje naučijo govoriti, imajo večji besedni zaklad in boljšo samopodobo. Poleg tega znakovni jezik krepi vez med otrokom in starši ter spodbuja intelektualni razvoj. Znake lahko začnemo uvajati že ob rojstvu, vendar je najbolj pogosto, da se začnejo kazati med osmim in 12. mesecem otrokove starosti.
Koristi programa Baby Signs®
- Zmanjša se pogostost joka, izbruhov jeze in frustracij: Ko dojenčki dopolnijo devet do deset mesecev, že zelo dobro vedo, kaj potrebujejo oziroma kaj si želijo. Ne vedo pa, kako bi nam to povedali z besedami.
- Otroci se lažje in hitreje naučijo govoriti: Nekatere starše skrbi, da bo spodbujanje otrok k uporabi znakovnega jezika upočasnilo učenje govora. A je resnica prav nasprotna.
- Poveča se otrokova samozavest in izboljša se samopodoba: Predstavljajte si, da se odpravljate na potovanje v tujo državo, katere jezika ne poznate. Ko potujete po njej, se naučite nekaj vsakodnevnih izrazov. Kako se počutite, ko vas tujci končno razumejo? Poveča se vaša samozavest in izboljša se samopodoba in kar naenkrat dobite voljo, da bi se naučili še kakšne nove besede. No, tako nekako se počutijo dojenčki, ko dojamejo, da jim komunikacija z vami prinaša zadovoljitev potreb.
- Spodbuja se intelektualni razvoj: Otroke, ki so sodelovali v raziskavi dr. Acredolo in dr. Goodwyn, so znova testirali, ko so bili stari osem let. Vsak otrok je opravil tako imenovani test WISC-III, IQ-test za otroke. Ko so izločili dejavnike družinskih prihodkov, izobrazbo staršev in še številne druge, ki tudi vplivajo na IQ, so rezultati pokazali, da so otroci, ki so se kot dojenčki sporazumevali z znakovnim jezikom, imeli veliko višji IQ (v povprečju 114) kot otroci v kontrolni skupini, ki se z njim niso sporazumevali (v povprečju 102).
- Krepi se vez med otrokom in starši: Ko otroci oziroma dojenčki začnejo komunicirati, se poveča pozitivno medsebojno sodelovanje s starši oziroma skrbniki. Ko dojenček in starš resnično razumeta drug drugega in si delita to, o čemer razmišljata, se počutita bolj povezana drug z drugim.
Kazalna gesta kot temelj govornega razvoja
Kazanje s prstom je gesta, s katero pokažemo na nek predmet, dogodek ali lokacijo nečesa. Dojenčki in malčki kažejo s prstom na predmete z namenom, da bi jih pridobili, da bi odrasel nekaj naredil s konkretnim predmetom ali pa le zato, da bi preusmerili pozornost odraslega na nek njim zanimiv predmet. Raziskave ugotavljajo, da je uporaba kazalne geste pomembna osnova za razvoj otrokove govorno-jezikovne komunikacije. Dojenčki okoli osmega meseca starosti razumejo osnovno funkcijo kazalne geste. V tem času se razvija otrokova zmožnost sledenja očesnemu pogledu druge osebe, kar je pomembna veščina, da bi se kasneje naučili tudi sami kazati s prstom. Okoli enajstega meseca starosti dojenčki že pričnejo uporabljati kazalno gesto. Med desetim in dvanajstim mesecem dojenčki pričnejo razlikovati med različnimi komunikacijskimi funkcijami kazalne geste, tj. med imperativno in deklerativno funkcijo. Otroci večinoma uporabljajo gesto kazanja s prstom, da bi pridobili nek predmet od odraslega oziroma, da bi odrasel nekaj naredil s konkretnim predmetom. To predstavlja imperativno funkcijo uporabe geste. Kadar otrok uporabi kazalno gesto, da bi preusmeril pozornost odraslega na nek predmet, tj. da bi z odraslim delil skupen interes o nekem zanimivem predmetu, pa govorimo o deklerativni funkciji. Otroci pogosto kombinirajo kazalno gesto z oglašanjem, predvsem takrat, ko so zelo motivirani za komunikacijo o tem, kar jih zanima. Na ta način želijo doseči, da odrasli pogleda predmet, na katerega kažejo. Zmožnost, da otrok uporabi kazalno gesto in se ob tem hkrati tudi oglaša, je pomembna osnova jezikovnega razvoja. Številne raziskave so ugotovile, da sta uporaba gest in razvoj govora ter jezika med seboj tesno povezana. Geste predstavljajo osnovo za razvoj besedne komunikacije, saj napovedujejo in omogočajo usvajanje jezika. Otroci, ki v zgodnjem obdobju pogosto uporabljajo kazalno gesto, se prej naučijo novih besed v primerjavi z otroki, ki redkeje uporabljajo kazalno gesto.
Zgodnje obdobje razvoja: Od bebavosti do prvih besed
V obdobju okoli osmega do dvanajstega meseca starosti malčki pričnejo aktivno bebljati. To pomeni, da ponavljajo zloge. Prvi zlogi so običajno “babababa”, “mamamama”, “dadadada”. Sčasoma se razvijejo tudi neduplicirani zlogi, npr. “badebadebade”. Bebljanja ne smemo zamešati z besedami, saj to še niso prave besede, gre za igro z govorili. V tem obdobju lahko prepoznamo tudi že blažje izgube sluha; otrok se že odziva na svoje ime. Zanimajo ga zvočne igrače in tudi sam producira zvoke z igračami. V tem obdobju se pričnejo razvijati geste, in sicer sprva geste kazanja (npr. otrok pokaže z roko v smer igrače, ki si jo želi). Malček že razume besede, ki se pogosto pojavljajo v njegovem okolju (npr. "ne", "daj"). Z otrokom se pogovarjajte, mu opisujte vsakodnevne rutine (ko se previjate, kopate, hranite …) in mu pri tem pustite, da vam beblja v odgovor. Lahko ga tudi sami imitirate. Igrajte se s svojimi govornimi orgami (kazanje in premikanje jezička, brnenje z ustnicami, oponašanje živali) in dovolite, da vas otrok oponaša. Uporabljajte geste kazanja, geste za živali, geste kimanja in odkimavanja ter obrazno mimiko. Pojte mu krajše pesmice in izštevanke. Skupaj glejte knjige, primerne za to starost (tipanke, kartonaste knjigice z malo vsebine), in ob tem poimenujte vsebino.
Ključni mejniki v prvem letu življenja
Prihod novega družinskega člana je eden najbolj čustvenih in prelomnih trenutkov v življenju vsakega posameznika. Z rojstvom otroka se začne neverjetno potovanje, polno odkritij, neprespanih noči, prvih nasmehov in neštetih mejnikov. Kot starš se verjetno pogosto sprašujete, ali se vaš otrok razvija pravilno, kdaj bo prvič dvignil glavico, se prekotalil ali spregovoril prvo besedo. Razumevanje razvoja otroka po mesecih vam ne pomaga le pri spremljanju njegovega napredka, temveč vam omogoča, da ga pri tem ustrezno spodbujate in mu nudite varno okolje za raziskovanje.
Prvi trije meseci so pogosto imenovani “četrto trimesečje”, saj se dojenček v tem času privaja na življenje zunaj maternice. Novorojenček v prvem mesecu deluje predvsem na podlagi prirojenih refleksov. Najbolj izrazita sta sesalni refleks in iskalni refleks, ki mu omogočata hranjenje, ter Morojev refleks, pri katerem otrok ob nenadnem zvoku ali gibu razširi roke. Njegov vid je še vedno omejen; najbolje vidi predmete na razdalji 20 do 30 centimetrov, kar je ravno razdalja do vašega obraza med dojenjem ali hranjenjem. Proti koncu drugega meseca se zgodi eden najlepših trenutkov za starše - socialni nasmeh. To ni več zgolj refleksna grimasa med spanjem, temveč zavesten odziv na vaš glas ali obraz. V tem obdobju dojenček začne odkrivati svoje roke, ki jih z zanimanjem opazuje in nosi v usta. Ključnega pomena v tem obdobju je tako imenovano “pasenje kravic” (ležanje na trebuhu), saj s tem otrok krepi vratne in hrbtne mišice.
Med četrtim in šestim mesecem postane dojenček izjemno radoveden. Njegov svet se razširi, vid postane ostrejši in zaznavanje barv se izboljša. Ena najpomembnejših motoričnih veščin v tem obdobju je obračanje. Večina dojenčkov se najprej nauči obrniti s trebuha na hrbet, kasneje pa še s hrbta na trebuh. To pomeni, da otroka nikoli več ne smete pustiti samega na previjalni mizi ali postelji, saj se lahko v trenutku premakne. Roke postanejo njegovo glavno orodje; ne le da jih opazuje, zdaj z njimi namerno sega po igračah. Razvija se koordinacija oko-roka, kar pomeni, da bo predmet, ki ga vidi, poskušal zgrabiti in ga takoj nesti v usta. Dojenček postane glasen. Svoje zadovoljstvo ali negodovanje izraža s piskajočimi zvoki, gruljenjem in smehom. Pri približno šestih mesecih (oziroma po nasvetu pediatra) večina staršev začne z uvajanjem goste hrane.
V obdobju med sedmim in devetim mesecem se dojenček iz pasivnega opazovalca spremeni v aktivnega raziskovalca prostora. Večina dojenčkov se nauči samostojno sedeti brez opore med sedmim in devetim mesecem. To jim omogoča povsem nov pogled na svet in proste roke za igro. Kmalu za tem se pojavi želja po premikanju. Nekateri se začnejo plaziti po trebuhu (vojaško plazenje), drugi se takoj postavijo na vse štiri, tretji pa to fazo preskočijo in se drsajo po ritki. Pojavi se pincetni prijem, kar je velik razvojni skok. Otrok je sposoben s palcem in kazalcem pobrati majhne predmete, na primer drobtinico ali košček hrane. Na kognitivni ravni otrok dojame koncept stalnosti predmeta. Razume, da igrača (ali mama), ki je skrita pod odejo, ni izginila, ampak je le nevidna. To pogosto sovpada s pojavom ločitvene tesnobe in strahu pred tujci. Otrok, ki je bil prej nasmejan vsem, lahko nenadoma joka, ko ga v naročje vzame nekdo, ki ga ne vidi vsak dan.
Zadnji meseci prvega leta so polni vznemirjenja. Dojenček se pospešeno pripravlja na prehod v obdobje malčka. Otrok se začne dvigovati ob opori - ob kavču, stolih ali vaših nogah. Ko osvoji ravnotežje, začne s “križarjenjem” oziroma hojo ob opori. Nekateri otroci shodijo že pred prvim rojstnim dnem, drugi si vzamejo čas do 15. ali celo 18. meseca. Oboje velja za normalno. Čebljanje se spremeni v prve smiselne besede. “Ma-ma” in “ta-ta” dobita pravi pomen. Poleg tega otrok razume veliko več, kot lahko pove. Odziva se na preprosta navodila, kot sta “ne smeš” ali “daj mi igračo”.
Pomembno je poudariti, da je razpon razvoja govora zelo širok. Pri enem letu otrok običajno pove eno ali dve smiselni besedi, nekateri pa še vedno zgolj čebljajo v svojem jeziku. Pomembneje je, da otrok kaže željo po komunikaciji, vzpostavlja očesni stik, uporablja geste (kazanje s prstom) in razume preprosta navodila. Bodite pozorni na rdeče zastavice, kot so: otrok pri treh mesecih ne drži glavice, ne vzpostavlja očesnega stika, se pri šestih mesecih ne obrača, ali pri enem letu ne kaže zanimanja za okolico in se ne odziva na ime. Medtem ko so razvojne tabele in mejniki koristno orodje za spremljanje napredka, ne smejo postati vir stresa za starše. Vaš otrok ni statistika. Nekateri otroci so motorično zelo spretni in shodijo pri desetih mesecih, a spregovorijo kasneje. Drugi so mali govorci, ki ure in ure sedijo in opazujejo svet, preden se odločijo za prve korake. Vaša naloga ni, da otroka trenirate za hojo ali govor, temveč da se z njim igrate, pogovarjate, mu berete in mu nudite tolažbo, ko jo potrebuje. Nevrološki razvoj se najhitreje odvija prav skozi interakcijo z ljubljeno osebo. Ko se odzovete na otrokov jok, ko ga pohvalite za uspeh ali ga potolažite ob neuspehu, gradite temelje njegove samozavesti in čustvene inteligence, ki mu bodo služili vse življenje.