Rast in razvoj otroka sta neprekinjena procesa, ki se odvijata skozi celotno življenje posameznika. Obstajajo določena pričakovana zaporedja, po katerih se razvijamo, vendar je vsak otrok edinstven in se razvija s svojim tempom. Znanstvene ugotovitve kljub temu potrjujejo, da se v prvih 1000 dneh življenja otrokovi možgani razvijajo hitreje kot kadarkoli kasneje. Gibalni razvoj je ključen za razvoj možganov ter kognitivnih, socialnih in čustvenih sposobnosti. Omogoča otroku raziskovanje okolja in razvoj motoričnih spretnosti, kar vodi v celosten napredek.
Obdobje novorojenčka (prvi mesec)
Prvi mesec življenja predstavlja prehodno obdobje iz materničnega okolja v zunanji svet. Novorojenčki večino časa prespijo in še ne zaznavajo okolice celostno. Prepoznavajo materin glas in vonj, ki jih pomirjata, in se odzivajo predvsem na zadovoljevanje osnovnih bioloških potreb. V tem obdobju je izjemnega pomena telesni dotik, kot je dojenje, ki ne zadovoljuje le potrebe po hrani, temveč utrjuje tudi prvinsko čustveno vez z materjo. Novorojenčki sporočajo svoje potrebe z jokom in jih ne smemo puščati jokati, da bi razvili zaupljiv in varen odnos s starši. Gibanje v prvem mesecu je zaznamovano z odzivi na dražljaje iz okolja, neusklajeno in naključno, saj prevladujejo primitivni refleksi. V hrbtnem položaju se trudijo glavo prinesti proti sredini, v trebušnem pa dvigniti glavo od podlage.
Obdobje dojenčka (od 2. do 12. meseca)
Obdobje dojenčka se začne ob koncu prvega meseca in traja do konca prvega leta starosti. V tem času se dojenček zelo hitro razvija, pridobiva na teži in velikosti ter postaja vse bolj družaben.
2. do 3. mesec: Občutek sredine in prvi nasmehi
V drugem mesecu se začne dojenček postopoma usmerjati proti sredini, gibanja "vse ali nič" je manj, obseg gibov pa se zmanjša. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas zadrži, prav tako tudi fiksira pogled. Na trebuhu lahko glavo dvigne toliko, da nos dvigne od podlage. V tretjem mesecu glavo že zadrži v srednjem položaju ter pogleda levo in desno. Noge postavi v položaj, kjer so kolena pravokotno dvignjena nad kolki, stopala se dotikajo in gibajo. Roke pripelje na sredino telesa. Prisotno je nenehno drobno gibanje, imenovano drencanje, ki je pomembno za stabilnost in občutek sredine. Ob tem se pojavi prvi nasmešek, ki je znak odzivanja na okolico in mamo.
4. do 6. mesec: Raziskovanje okolice in obračanje
V četrtem mesecu na hrbtu leži vzravnano in vzdržuje sredino. Dvigne medenico od podlage, noge pa so prosto postavljene v prostoru. Začne posegati z rokami v prostor, ko zagleda svoja kolena, se jih poskuša dotakniti. Prekucne se že na bok. Na trebuhu je na komolcih, glavo lahko giba v vse smeri. V petem mesecu se dvig medenice v hrbtnem položaju še okrepi, zanimajo ga stopala in prstki na nogah. Ko se zasuče na trebuh, že med zasukom aktivira dvig glave. V bočnem položaju je stabilnejši. Na trebuhu se pojavi dejavnost, imenovana "plavanje". V šestem mesecu se na trebuhu začne vrteti v levo ali desno stran (pivotiranje). Sposoben je hotenega odpiranja in zapiranja dlani. Na hrbtu se opre z nogami na podlago in dviguje medenico. Ko je na trebuhu oprt na dlani, mu uspe odriniti se nazaj na vse štiri.
7. do 9. mesec: Plazenje in samostojno sedenje
Okoli sedmega meseca se začne premikati po vseh štirih (plazenje ali kobacanje). Iz položaja na vseh štirih se lahko samostojno usede z zasukom na eno stran. V tem obdobju otrok postane gibalno svoboden in ima vse možnosti za raziskovanje okolja. Iz hrbuha se obrne nazaj na hrbet, v hrbtnem položaju si pripelje nogice do ust. Začne s kobacanjem. Medenico da na stran in se z rokami odrine, tako da kobakanje in samostojno usedanje potekata nekako ob istem času. Iz štirinožnega položaja počasi začne z vstajanjem skozi polklek.
9. do 12. mesec: Vstajanje, križarjenje in prvi koraki
Med devetim in dvanajstim mesecem se otrok dvigne ob opori in se postavlja na noge. Prvi poizkusi stoje se začnejo z vlečenjem ob opori. Ko se postavi, se še ne zna kontrolirano spustiti nazaj na tla, zato pade na zadnjico. S čedalje več ponovitvami se nauči odriva od nog. Prva hoja je vstran, pri čemer si pomaga z oporo rok na predmete. Ko otrok za hojo ne potrebuje več opore rok, začne hoditi naprej. Prva hoja je negotova, širokobazna, z rokami visoko dvignjenimi. Pri devetih mesecih otrok začne uporabljati pincetni prijem za pobiranje majhnih predmetov, kot je rozina. Z malo pomoči zna piti iz skodelice, pomaga pri oblačenju in prične uporabljati geste, kot je mahanje v slovo. Običajno dojenčki izgovorijo prve besede med 10. in 14. mesecem starosti, pogosto "mama" ali "papa".
Obdobje malčka (od 1. do 3. leta)
Ko otrok dopolni eno leto, postane malček. Postaja vse bolj aktiven, radoveden in še bolje se zna izražati.
1. do 2. leto: Samostojnost in govor
Pri enem letu starosti otrok že spregovori prve besede, se postavi na noge in naredi prve korake. Sam prinese knjigo, za katero želi, da mu jo preberete, in vam zna pomagati med oblačenjem. Zna pravilno uporabljati različne predmete in lahko pije iz odprtega kozarca ter se uči jesti sam. Otroci se pri teh letih radi igrajo in raziskujejo, pokazali bodo prve znake neodvisnosti, pričeli z igrami pretvarjanja in kazati na predmete, ki jih želijo. Razumejo, čemu služijo predmeti v hiši, na primer žlica ali skodelica. Znanjo se sami sleči in začenjajo hoditi po stopnicah.
Med drugim in tretjim rojstnim dnem se razvoj vašega malčka hitro nadaljuje. Do takrat, ko vaš malček dopolni dve leti, boste verjetno že lahko ugotovili, ali je desničar ali levičar. To je bilo sicer odločeno že v času nosečnosti, vendar se lahko opazi šele čez nekaj časa, saj otroci kot dojenčki praviloma uporabljajo obe roki enakovredno. Malček tako z dominantno roko čečka, se hrani, pogosto pa tudi z nogo na isti strani brca žogo.
Do drugega leta starosti bo vaš otrok govoril, hodil, plezal, skakal, tekel, brcal žogo in prekipeval od energije. Imel bo široko besedišče in se bo redno učil novih besed ter znal povedati kratke stavke, dolge do štiri besede. Lahko bo razvrščal oblike in barve ter tudi pokazal zanimanje za učenje uporabe kahlice. Igral se bo preproste namišljene igre in se navduševal za druženje z vrstniki.
2. do 3. leto: Nadzor mehurja in čustveni razvoj
Med drugim in tretjim letom starosti lahko opazite znake, da vaš malček razvija potrebne spretnosti in dovolj obvladuje nadzor mehurja, da se lahko začne navajati na uporabo kahlice. Nenehni razvoj vašega malčka med 24. in 36. mesecem starosti se kaže tudi v čustvenem razvoju. Včasih so njegova čustva zelo močna, kar je lahko zanj zastrašujoče. Občasno ga lahko preplavijo čustva, ki jih ne zmore obvladati ali izraziti, kar lahko preraste v izbruhe jeze ali celo grizenje in brcanje. To se zgodi večini otrok, zato je ključno, da v takem primeru ostanemo mirni. Malčku lahko pomagate, da se nauči obvladovati čustva, tako da namesto njega poimenujete njegova čustva in mu daste vedeti, da ni nič narobe, če čuti jezo, žalost ali razočaranje. Odkritost o tem, kdaj sami občutite podobna čustva, mu lahko pomaga, da se nauči, da imamo vsi čustva.
Veliko malčkov ne zaužije priporočenih dnevnih količin nekaterih hranilnih snovi. Železo je mineral, ki pomaga pri prenosu kisika po telesu in prispeva k razvoju možganov vašega malčka. Več kot 50 % malčkov, mlajših od 3 let, ne zaužije priporočene dnevne količine železa, zato morajo biti starši pozorni na to življenjsko pomembno hranilo. Tudi če je vaš otrok izbirčen, ga poskušajte spodbuditi, da vsak dan zaužije vsaj eno živilo, bogato z železom. Otrok bo meso, bogato z železom, lažje zaužil, če mu ga ponudite v mehkih enolončnicah ali obarah ali zelo tanko narezano. Vitamin D je pomemben za zdrav razvoj kosti; telesu pomaga pri absorpciji kalcija in fosforja, ki sta ključna za rast kosti vašega dveletnika. Dobri prehranski viri vitamina D so meso, mastne ribe in obogateni kosmiči za zajtrk.
Regresija v razvoju
Malčki lahko v razvoju občasno nazadujejo. Med običajne pojave regresije pri malčkih štejemo primere, ko se zgovoren otrok vrne na stopnjo, ko kaže na stvari in ves čas joka, ko otrok, ki že spretno hodi, želi, da ga povsod nosimo, in ko se malčku, ki je že znal iti na kahlico, nenadoma zgodi več nesreč. Na regresijo se najbolje odzovete tako, da otroku poveste, da razumete njegova občutja. Postavljajte mu vprašanja, da ugotovite vzrok njegovih skrbi ali spremembe vedenja.
Najstniško obdobje
Čeprav se v priloženih podatkih ne omenja podrobneje, je treba poudariti, da sledi obdobje adolescence, ki je prav tako ključna razvojna faza, zaznamovana s pomembnimi telesnimi, čustvenimi in socialnimi spremembami, ki vodijo v odraslost.
Pomembno je poudariti, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Zato starši otrok ne bi smeli primerjati med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak. Če opazite kakršnekoli skrbi ali odstopanja od normalnega gibalnega razvoja, se posvetujte s pediatrom ali obiščite nevrofizioterapevta.