V zadnjih letih se je spremenila paradigma o dojenju. Če je bilo nekoč pogosto slišati, da mamice ne dojijo, ker naj bi imele »premalo mleka«, danes pogosteje zasledimo, da se otrok nenadoma zavrne dojenja. Ta pojav, znan tudi kot »dojilna stavka«, je lahko izjemno stresen za mamico, ki se sprašuje, kaj je narobe, dvomi vase in situacijo pogosto jemlje zelo osebno. Vendar pa je dobra novica ta, da je dojilna stavka običajno le začasna, čeprav ni mogoče predvideti, kako dolgo bo trajala, lahko tudi več tednov. Razumevanje vzrokov in poznavanje možnih rešitev je ključnega pomena za uspešno premagovanje te prehodne težave.
Pomen sesanja in naravni procesi
Sesalci smo ustvarjeni za sesanje; to je naš prirojeni instinkt, ki nam omogoča preživetje. Če v naravi mladič sesalec iz kateregakoli razloga ne bi mogel sesati, bi bil obsojen na smrt. Pri živalih nedojenje in težave pri materinstvu (navezovanje, skrb za mladiča) opazimo pri samicah sesalcev, katerih mladički pridejo na svet s carskim rezom ali pa so bile v mladosti iztrgane iz naravnega okolja. Dojenje in materinstvo sta priučena spretnost, ki se ju tudi drugi sesalci učijo v naravnem okolju. Človekovi posegi pri porodu in carski rezi so vedno pogostejši tudi pri hišnih ljubljenčkih in samice potem pogosto zavračajo mladiče.
Za razliko od živalskih samic, se ženska nosečnosti zaveda in je porod pričakovan dogodek, torej se nanj lahko pripravi. Vendarle so naše potrebe pri porodu enake kot pri samicah drugih sesalcev: potreba po zasebnosti, neopazovanosti in varnosti. Številni posegi, kot so prisilno ležanje, pospeševanje poroda, predrtje plodovih ovojev, lajšanje bolečine z zdravili ipd., vplivajo na potek in izid poroda. Odsotnost dojenja v prvih nekaj urah po porodu ali ločitev dojenčka od mamice sta nemalokrat znanilca težav pri dojenju. Včasih dojenje steče, mamica in dojenček pa sta kasneje lahko ločena, na primer zaradi zdravstvenih težav. Čeprav se v primeru, da je bolan otrok, ravno slednji najbolj potrebuje mamico in njeno mleko (dojenje otroka ne izčrpava, nasprotno!), dostikrat zgodi, da mamo (izključno dojenega) otroka pošljejo domov.
Nekateri otroci kmalu po rojstvu pričnejo dobivati dodatek po steklenički, kar zagotovo moti dojenje. Drži, dojenčki morajo jesti, vendar noben dojenček ne potrebuje stekleničke.
Preverjanje zdravja dojenčka in začetne težave
Preden se poglobimo v vzroke zavračanja dojenja, je nujno preveriti, ali je otrok zdrav. Pomembno je ugotoviti, ali lahko normalno diha in ali je bil pri porodu morda utrpel kakšne poškodbe. Dojenčkom je všeč, da teče - misli se na tok mleka. Če ne sesajo učinkovito, so lahko nenehno na prsih, vendar ne dobijo dovolj mleka ali pa popijejo samo mleko, ki v prvih tednih priteče kar samo od sebe - nekaj požirkov, potem pa čakajo, dudljajo ali zaspijo. V takih primerih je ključnega pomena pravilno pristavljanje otroka na dojko. Pomembno je, da se dojenčkov nosek in brada dotikata dojke, da so usta široko odprta, ustnici pa obrnjeni navzven. Če odmaknemo spodnjo ustnico, lahko vidimo otrokov jeziček.
Dojilna stavka: Kaj jo povzroča?
Če do zavračanja dojenja pride potem, ko je dojenje že vzpostavljeno, ali če otrok, mlajši od leta dni, nenadoma zavrača dojenje, gre za dojilno stavko. Potreba po dojenju je pri človeških mladičkih prisotna več let. Otrok, ki potrebo po dojenju preraste, je zdrav in zadovoljen, običajno po dojenju povprašuje vedno redkeje, mamica ne ponuja in tako se dojenje navadno zaključi. Odstavljanje je torej dolg, postopen proces, čeprav obstajajo tudi otroci, ki se za dojenje ne zmenijo preveč (redko). Izredno redko je, da bi otrok potrebo po dojenju prerasel pred dopolnjenim prvim letom.
Dojilne stavke so najpogostejše v prvem letu, lahko pa se pojavijo tudi pri malčkih. Kadarkoli se pojavijo, so izredno stresne predvsem za mamico. Obstaja več možnih vzrokov za dojilno stavko:
- Otrokova bolezen ali nelagodje: Otrok je bolan (preverimo, ali ima glivice, razjede v ustni votlini, vneto grlo, zamašen nos, vnetja ušes, okužbe sečil, prebavil), ga boli, ker mu izraščajo zobki, so prisotne alergije itd. Vnetje srednjega ušesa ali bolečine ob rastočih zobkih so pogosti vzroki, saj požiranje ali sam položaj med dojenjem povzroča nelagodje.
- Stresne situacije v družini: Ločitev od mamice/staršev, selitev, izguba ipd. Otrok čuti materino stisko.
- Spremembe maminih vonjav: Mamica uporablja kozmetiko, ki spremeni njen vonj ali pa se njen vonj spremeni zaradi prve menstruacije ali ponovne nosečnosti.
- Spremembe v materinem telesu ali ravnanju: Mamica je ponovno noseča ali uporablja hormonsko kontracepcijo (tabletke, maternični vložek), zaradi česar se lahko zmanjša količina mleka ali spremeni njegov okus. Tudi nekatera zdravila, ki jih jemlje mama, lahko vplivajo na okus mleka.
- Prehitro uvajanje stekleničke ali dude: To lahko povzroči "sesalno zmedo", kjer otrok ne zna več pravilno prijeti bradavice ali pa daje prednost lažjemu sesanju iz stekleničke.
- Zamašen nosek ali glivična okužba: Hudi oviri pri dojenju sta lahko neprehoden nosek ter glivična okužba materine bradavice in/ali otrokove ustne sluznice. Oboje zmoti uspešno dojenje in lahko povzroči zavračanje bradavic ter ju je potrebno zdraviti.
- Zgodnje uvajanje goste hrane ali mlečnih dodatkov: Čeprav je uvajanje goste hrane pomemben del prehoda na samostojno prehranjevanje, lahko prehitro ali preobsežno uvajanje vpliva na otrokovo potrebo po dojenju. Redna uporaba mlečnih dodatkov privede do predčasnega prenehanja dojenja, običajno v štirih do osmih tednih, saj tvorba materinega mleka temelji na principu povpraševanja in ponudbe.
Kako ukrepati ob dojilni stavki?
Ko pride do dojilne stavke, je najprej pomembno, da mamica ostane mirna in se ne obremenjuje preveč. Čeprav je to težko, je ključnega pomena, da se poskuša sprostiti in zaupati vase ter v svojega otroka.
- Veliko telesnega stika in bližine: Otroka veliko pestujte, nosite, crkljajte, skupaj spite ipd. Intenzivni in čustveni dojenčki potrebujejo zelo veliko telesnega stika in tolažbe, ki jo pogosto iščejo na dojki.
- Omejitev obveznosti in počitek: Obveznosti omejite le na najnujnejše, neodložljive. Počivajte in umirite vsakdan ter sebe. Stres namreč nemalokrat pomeni manj mleka, kar pa povečuje zaskrbljenost in ustvarja začaran krog.
- Posvetite se dojenčku: Ob "zavračanju" dojenja se dojenčku še posebej posvetite. Dojite po njegovi želji, včasih pomaga tudi menjava okolja. Skrbno opazujte otroka in poskušajte ugotoviti njegove nove želje. Če slišite, da pije na dojki, in opazite, da je sicer zadovoljen, ima dovolj mleka. Opazujte tudi število mokrih plenic dnevno, ki naj bo več kot šest.
- Umaknite moteče dejavnike: Poskusite dojiti v poltemi, brez motečih elementov, kot so televizija ali glasni zvoki.
- Sprememba položaja dojenja: Včasih pomaga sprememba položaja pri dojenju, tako da bo obema ustrezalo.
- Ne silite otroka: Ne silite otroka, da bi še naprej pil materino mleko, če ga ne želi. Če je otrok zdrav, zadovoljen in lepo napreduje na teži, lahko prenehate z dojenjem. Vendar pa je pomembno, da ima na voljo druge vire mlečne prehrane. Posvetujte se s pediatrom o tem, koliko mleka potrebuje glede na njegovo težo. Preden se odločite za dohranjevanje z mlečno formulo, je potrebno opraviti temeljito diagnostiko dojenja pri ustrezno izobraženem strokovnjaku.
- Črpanje mleka: Izčrpavanje mleka in ponujanje po steklenički načeloma ni priporočljivo, razen če ima mamica zelo polne dojke. Takrat si naj črpa manjšo količino mleka pred podojem. Če se ji zdi otrok lačen, pa lahko izčrpa mleko iz dojk in ga nahrani z izčrpanim mlekom, kar pa ni enakovredno dojenju na dojki. Črpanje ne sme biti pretirano - črpanje 'do olajšanja' je dovolj.
Razlaga stavke medicinskih sester! Kako prebroditi to stavko vi in vaš otrok | Dr. Amna Husain
Spremembe v dojenju s starostjo
Pomembno je vedeti, da sprememba v obnašanju dojenčka ni nujno znak pomanjkanja mleka. Avstralski raziskovalci so ugotovili, da se s starostjo skrajšuje dolžina podoja, hkrati pa se podaljšuje čas med podoji. Količina popitega mleka s starostjo narašča, vendar je obratno sorazmerna s pogostnostjo podojev. Količina mleka popitega na dan se ne spreminja bistveno od prvega do šestega meseca, čeprav je otrok uspešno in izključno dojen.
Dojenček se pri približno treh mesecih starosti prvič zave, da je oseba zase. Takrat so njegovi možgani že toliko razviti, da zna svojo osebo ločiti od mame. Vse v okolici začne doživljati zelo intenzivno in vsaka malenkost ga lahko zmoti pri dojenju. Običajno prehitro prekine podoj in zato slabše napreduje s težo. Lahko je videti, kakor da je izgubil zanimanje za dojenje. Z večjo mobilnostjo otroka dobijo starši občutek, da se ne želi dojiti, ker ga okolica preveč zaposli. Pogosteje se doji ponoči, kar starše ponovno vznemirja.
Vztrajnost in zaupanje v proces
Vztrajati je treba in zaupati vase. Stroka v smernicah svetuje izključno dojenje do šestega meseca starosti otročka, ki naj se nadaljuje do njegovega drugega leta starosti ali dlje, dokler materi in otroku to ustreza. Zdrav dojenček bo "vlekel", ko bo lačen, in bo praviloma (glasno) pokazal, če mu kaj ni po godu. Mamica mora spremljati, če njen otroček ima vsaj šest pleničk dnevno in če je na splošno zadovoljen. Ob morebitnem protestu med dojenjem naj se umakne v mirnejše okolje, spremeni naj položaj, vzame naj si čas. Predvsem pa naj se sprosti, prepusti in pozorno posluša.
Pomembnost prvega podoja in kožni stik
Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Večina novorojenčkov je pripravljenih in si želi prvega podoja v prvi uri življenja. Kožni stik z materjo takoj po porodu pomaga novorojenčkom lažje prenesti prehod v novo obliko življenja z večjo stabilnostjo dihanja, ohranjanjem telesne temperature, stabilnejšim krvnim sladkorjem in z manj joka, kar kaže na manjše doživljanje stresa. Matere, ki držijo svojega otroka po porodu v kožnem stiku, izkazujejo večji materinski čut, povečano občutljivost na zgodnje znake lakote dojenčka, večjo zanesljivost ob negovanju otroka in dojijo daljši čas.
Carski rez in dojenje
Matere po carskem rezu so pogosto prestrašene, boleče in v stresu. Omejene so na ležanje in se težje premikajo. Lahko, da so ločene od otroka, kar ima negativen vpliv na začetek dojenja. Če kožni stik ni možen z materjo, ga omogočimo očetu ali drugemu družinskemu članu. Celodnevno sobivanje matere in otroka ter hranjenje na zahtevo ni samo ugodno za otroka, pač pa tudi za mater, ki ima manj težav z vnetimi bradavicami in oteklimi dojkami. Maternica se hitreje krči in celi, mati se počuti sposobnejšo in bolj zadovoljno.
Prekomerno mleko in boleče bradavice
Druga skrajnost je, da ima mati preveč mleka, kar je lahko neprijetno, neudobno in boleče, povzroči pa lahko tudi zamašene mlečne kanale. Najenostavnejša rešitev je, da otroka čim pogosteje doji ali mleko redno črpa s pomočjo prsne črpalke. Dojenje ne bi smelo biti boleče. Če te ob dojenju boli, gre največkrat za nepravilno pristavljanje otroka na dojko. Številne mamice pestijo tudi pekoče in razpokane bradavice, ki so lahko posledica nepravilnega pristavljanja, suhe kože ali bakterijskih okužb.
Zaupati procesu in iskati pomoč
Čeprav se na prvi pogled zdi, da gre za povsem naraven proces, ki ne bi smel povzročati večjih težav, se v praksi pogosto zaplete. Pojavijo se lahko najrazličnejše težave, ki močno otežijo dojenje. V primeru dvomov ali težav je vedno priporočljivo poiskati pomoč pri svetovalki za dojenje ali pediatru. Zaupanje v lastne zmožnosti in odprtost do iskanja podpore sta ključna za uspešno premagovanje izzivov, povezanih z dojenjem. Spoznanje, da vsak otrok in vsaka mamica doživljata dojenje na svojstven način, lahko prinese veliko olajšanja.