Dojenje je izjemno pomemben in naraven proces, ki ponuja neprecenljive koristi tako za dojenčka kot za mater. Kljub temu pa se s potjo dojenja pogosto srečujemo z izzivi, zlasti ko pride čas za postopno opuščanje tega intimnega stika. Razumevanje naravnih ritmov dojenja, prepoznavanje signalov otroka in matere ter poznavanje različnih pristopov k postopnemu prenehanju so ključni za uspešno in ljubeče odstavljanje. Ta članek vas bo popeljal skozi celoten proces, od prvih podojev do naravnega zaključka dojenja, pri čemer bomo izkoristili vse dragocene informacije, ki ste jih zbrali.
Prvi podoj in vzpostavitev vezi
Najboljši čas za prvi podoj je takoj po rojstvu otroka, ko je otrokov sesalni refleks najmočnejši. Večina novorojenčkov je pripravljenih in si želi prvega podoja v prvi uri življenja. Otrok po rojstvu sam najde dojko in ima vrojeni nagon ter potrebne sposobnosti, da prepozna bradavico in se prisesa. Dojka je po porodu še mehka in običajno ni težav s pristavljanjem. Kadar novorojenček zavrača bradavico že takoj po rojstvu, so zato zdravstveni razlogi pri njem ali pri materi.
Zdravi donošeni novorojenčki, ki so takoj po rojstvu nameščeni v kožni stik z materjo, lažje prenesejo prehod v novo obliko življenja z večjo stabilnostjo dihanja, ohranjanjem telesne temperature, stabilnejšim krvnim sladkorjem in z manj joka, kar kaže na manjše doživljanje stresa. Matere, ki držijo svojega otroka po porodu v kožnem stiku, izkazujejo večji materinski čut, povečano občutljivost na zgodnje znake lakote dojenčka, večjo zanesljivost ob negovanju otroka in dojijo daljši čas. Kožni stik z materjo ščiti otroka pred dobro raziskanimi negativnimi učinki ločitve, podpira optimalni razvoj možganov in olajša navezovanje, kar dolgoročno spodbuja otrokovo samoregulacijo.
Pravilni ritem dojenja in potrebe otroka
Marsikatera mater prestraši pogosto sesanje njenega otroka drugi in tretji dan po rojstvu, posebej dojenje ponoči. Novorojenček še ne ve, kdaj je dan, in velikokrat se zgodi, da je v prvih tednih najbolj živahen ravno ponoči. Zanj je sesanje na dojki novo opravilo, ki mu nemalokrat povzroča težave, zato velikokrat počiva in znova in znova sesa. Zgodnje neprekinjeno dojenje mu omogoča uskladiti sesanje, požiranje in dihanje, dokler je še materina bradavica mehka in lahko dosegljiva ter preden je dojka polna mleka. Novorojenčki imajo različne potrebe po sesanju. V prvih dneh želijo nekateri sesati pogosto in dalj časa, drugi sesajo nekaj ur, nato nekaj ur spijo in to ponavljajo, dokler se ne poveča količina materinega mleka tretji ali četrti dan. Matere postanejo zadovoljne, ker tudi otroci manj pogosto sesajo in so videti zadovoljni.
Prim. Andreja Tekauc Golob, dr. med., spec. pediatr., IBCLC, poudarja: "V dojenju sovražnem okolju, ob globokem nepoznavanju mehanizmov nastajanja mleka med prebivalstvom in strokovnjaki, lahko v prvem mesecu, ko je potreben intenziven telesni stik med materjo in otrokom s pogostim dojenjem na zahtevo, zlahka pride do visokega odstotka opustitve dojenja zaradi domnevnega pomanjkanja mleka. Pogost jok, kolike, razdražljivost in pogosto povpraševanje niso zanesljivi kriteriji za pomanjkanje mleka in jih je potrebno izgnati iz skupne domišljije mater in strokovnjakov."
Vpliv dojenja na materino dobro počutje
Zgodnje in pogosto dojenje koristi tudi materi. Pomaga ji, da si lažje opomore od poroda, ker se ob otrokovem sesanju krči maternica in zmanjša izguba krvi. Manj je dovzetna za bolečine, prolaktin in oksitocin izboljšata njeno razpoloženje in ji omogočata spanje tudi podnevi. Ob dojenju mati spozna svojega otroka ter si pridobi samozaupanje, da ga bo lahko hranila, negovala in skrbela zanj.
Mednarodna priporočila in smernice
Izključno dojenje se priporoča v prvih 6 mesecih otrokovega življenja z nadaljevanjem dojenja ob drugi dopolnilni hrani vsaj prvi dve leti otrokovega življenja ali še dlje, dokler materi in otroku to ustreza. Priporočila podpira Svetovna zdravstvena organizacija (SZO = WHO) in mnoge zdravstvene in strokovne organizacije, kot so Ameriška pediatrična akademija (AAP) in Ameriški kolegij porodničarjev in ginekologov (ACOG). Priporočila temeljijo na kratkoročnih in dolgoročnih prednostih dojenja za otroka in mater, pa tudi družbo in okolje. Medicinski razlogi za opustitev dojenja so redki.
Dojenje po carskem rezu
Matere so po carskem rezu pogosto prestrašene, boleče in v stresu. Omejene so na ležanje in se težje premikajo. Lahko, da so ločene od otroka, kar ima negativen vpliv na začetek dojenja. V Sloveniji se večina carskih rezov opravi v lokalni anesteziji in zato ni razloga, da ne bi bila otrok in mati takoj po porodu v kožnem stiku in bi otroku onemogočili prvo dojenje. Nekoliko več pobude osebja je potrebno po carskem rezu v splošni anesteziji zaradi vpliva zdravil na mater in otroka. Če kožni stik ni možen z materjo, ga omogočimo očetu ali drugemu družinskemu članu. Celodnevno sobivanje matere in otroka ter hranjenje na zahtevo ni samo ugodno za otroka, pač pa tudi za mater, ki ima manj težav z vnetimi bradavicami in oteklimi dojkami. Maternica se hitreje krči in celi in mati se počuti sposobnejšo in bolj zadovoljno. Ob pogostem dojenju ni razlogov za dodajanje drugih tekočin. Položaj matere pri dojenju po operativnem posegu naj bo čim udobnejši in neboleč. Če sta otrok in mati ločena po porodu zaradi zdravstvenih težav, si naj mati zgodaj začne brizgati mleko, da bo lahko dojila, ko bo to mogoče. Malo povišana temperatura pri materi ni razlog za prekinitev dojenja. Okužba pri materi prav tako ni razlog za ločevanje od otroka. Zaradi velike trebušne operacije, kakor tudi stanja po porodu, potrebuje mati tudi doma veliko počitka in pomoči. Pooperativno celjenje rane izčrpa materino telo, zato je zanjo nujna zdrava prehrana z veliko vitamini in obilo tekočine. Opazili so večjo utrujenost v prvih mesecih po porodu, manjšo fizično sposobnost, nižje samozaupanje, da bodo znale ravnati z otrokom, manj pozitivnih čustev do otroka. Bolje je, da ima mati otroka čim bližje sebi, najbolje kar v postelji ali blizu postelje, da se izogne pogostemu vstajanju, ki je še boleče.
Različna količina mleka v dojkah
Z raziskavami so ugotovili, da dojki običajno proizvajata različno mleko. V eni je količinsko več mleka, je pa redkejše in hitreje izteka, v drugi pa je gostejše mleko. Matere navadno povedo, da otrok raje pije na eni dojki. Mleka se običajno naredi za dojenje dvojčkov, zato sta dve. Kadar otrok že od rojstva zavrača isto dojko, gre za zdravstveni problem s strani matere ali otroka. Otrok z npr. zlomljeno ključnico lahko zaradi bolečine prve dni odklanja pitje na eni dojki. Kasneje so razlogi lahko v različno oblikovanih bradavicah, razliki v izločanju mleka, vnetju ene dojke, dišavah, poškodovani ali operirani dojki ali zelo redko tumorju na dojki.
Prepoznavanje pomanjkanja mleka in alternative
Neuporabni in vir tesnobe, nezaupanja in opuščanja dojenja so: tehtanje pred in po obroku, testiranje lakote z dohranjevanjem po steklenički, izbrizgavanje mleka za merjenje količine mleka v dojkah. Če nas skrbi vnos tekočine pri otroku, naj mati raje pogosteje doji. Morebitno dodajanje tekočin ali mleka naj ne poteka preko dudic zaradi sesalne zmede, ki bo nastala pri otroku. Prav tako naj otrok ne dobiva igralne dudice. Tudi nastavki za bradavice lahko povzročijo sesalno zmedo pri otroku. Preden se odločimo za dohranjevanje z mlečno formulo, je potrebno opraviti temeljito diagnostiko dojenja pri ustrezno izobraženem strokovnjaku.
Pogoste težave med dojenjem
- Boleče bradavice: Prve dni po porodu so materine bradavice občutljivejše. Če se je otrok pravilno prisesal, dojenje ne bi smelo biti boleče. Sesalna zmeda lahko povzroči, da otrok napačno grabi bradavico in jo poškoduje. Razlog je lahko tudi priraščen jeziček, glivično vnetje ustne sluznice, vnetje bradavice, premajhen nedrček, vdrte bradavice ali neustrezna nega bradavic.
- Otekle dojke/zastojne dojke: Nekje med drugim in petim dnem (navadno tretji ali četrti dan) se količina materinega mleka poveča. Dojki postaneta večji, težji in bolj napeti. Če je mati pogosto dojila v prvih dneh, ne bo imela zastoja v dojkah, ko bo nastal naval mleka. Neprijetno bolečino si lahko olajša s toplimi obkladki pred dojenjem, nežno masažo proti bradavici ali proti pazduham, pogostim dojenjem, hladnimi obkladki med podoji, izbrizgavanjem pri neučinkovitem dojenju in primernim perilom. Ni potrebno omejevati popite tekočine.
- Mastitis: Vnetje dojk s povišano telesno temperaturo nad 38,5 C in splošnim slabim počutjem. Zamašen vod je zatrdlina brez vročine. Pomagajo topli obkladki, nežna masaža, pogosto dojenje, počitek, udobno perilo, antibiotik.
- Ponavljajoče vnetje dojk: Neprijetnost, ki ima veliko razlogov: nepozdravljen mastitis, utrujenost, stres, zmanjšana odpornost za infekt, slabokrvnost, ogromno mleka, neredno dojenje, poškodovane bradavice, dojenje z nastavki, neprimerno perilo, mastna, slana hrana, alergeni, pretirano gibanje z rokami, čustvene stiske. Potrebna je zdravstvena oskrba.
Dojenje in zmanjševanje možnosti zanositve
Izključno dojenje prvih šest mesecev po porodu je naravna kontracepcija, imenovana laktacijska amenoreja (LAM), dokler ženska ne dobi prve menstruacije po porodu. Vendar je pomembno vedeti, da to ni 100 % zanesljiva metoda in je priporočljivo uporabljati tudi dodatno kontracepcijo, če nosečnost ni načrtovana.
Prehod k odstavljanju: Naravni proces in različne metode
Nekatere matere otroka ne želijo povsem odstaviti, temveč bi želele dojiti manjkrat oz. ne povsod in vedno, ko bi otrok to želel. Preden se podrobneje lotimo te teme, bi poudarila še nekaj: upoštevati je treba, da so potrebe 11-mesečnega otroka drugačne kot npr. pri dvoletniku. V razvitem svetu je običajno mati tista, ki odloča, kdaj in kako dolgo se bo otrok dojil (angl. mother-led weaning). Vendar pa obstajajo tudi pristopi, kjer otrok sam vodi proces odstavljanja (angl. child-led weaning).
1. Uvajanje v vrtec in občutek varnosti
Uvajanje v vrtec je velika sprememba. Je proces spoznavanja novega okolja, ljudi, načina življenja. Dojenje je zato več kot dobrodošla stalnica v otrokovem življenju, saj mu daje občutek varnosti. V vrtcu je vse novo, otrok pa potrebuje občutek varnosti. Dojenček oz. mali malček ne more razumeti, zakaj ga mamica enkrat podoji, enkrat pa ne, čeprav je ob njem. Svojo stisko lahko izrazi s pogostejšim prebujanjem, jokom, nerazpoloženjem, oklepanjem mamice ipd. Zaradi dlje časa trajajočega stresa otrok lahko tudi zboli.
2. Nočno dojenje in spanje
Ali se bo otrok ponoči prenehal zbujati, če ukinem nočno dojenje? Dojenja ne moremo kar ukiniti - ker ljudje nismo stroji in nimamo gumba. Dojenje je potreba, ki jo prerastemo, ko smo za to pripravljeni. Morda si pri večjem malčku lahko »izpogajamo«, da prsi ponoči spijo. Naravno in normalno je, da se dojenčki in malčki ponoči zbujajo. Tako kot podnevi tudi ponoči potrebujejo bližino in občutek varnosti. Ne glede na dojenje večina predšolskih otrok del noči prespi pri starših.
3. Uspavanje na prsih
Uspavanje na prsih je naravno, staro kot človeštvo in za razliko od stekleničke, dude in adaptiranega mleka nima negativnih stranskih učinkov. Mnoge matere skrbi, kako bodo otroka uspavali v varstvu. Ko se navadijo na novo okolje in spremembo, malčki v varstvu običajno brez težav zaspijo sami, ko pa so doma, se še vedno uspavajo z dojenjem. Če vam kdo reče, naj otrok ne zaspi na prsih, ker bo potem uspavanje povezoval s hrano, nasvet preslišite - dojenje je veliko več kot le materino mleko. Je celostna skrb za otroka.
4. Vloga dojenja v fazi ločitvene stiske
Približno med 8. in 18. mesecem oz. v fazi ločitvene stiske se zdi, da se otrok kar naprej oklepa matere oz. je samo mamica »dovolj dobra«. Če se otrok še doji, pogosto slišimo pripombe, da se tako obnaša, ker je dojen. To ne drži. Otrok potrebuje občutek varnosti. Z dojenjem mu ne moremo škodovati. Varno navezani otroci so v življenju veliko bolj samostojni in neodvisni ter imajo boljšo samopodobo. Lažje obvladujejo stres in znajo biti sami, če morajo biti sami. Za telesno in duševno zdravje otrok je ključno, da se mamica dosledno odziva na otrokove potrebe.
5. Spalne navade doječih mater
Nasprotno. Dokazano je, da se najbolje naspijo ravno doječe mamice, pri katerih otrok spi v bližini. Si predstavljate, da bi morale ponoči vstajati in pripravljati stekleničko ali otroka nositi?
6. Delno odstavljanje
Delna odstavitev je bolj izvedljiva pri večjemu malčku, s katerim se lahko pogovorimo oz. je sposoben razumeti spremenjena »pravila igre« in počakati.
7. Starost in odstavljanje
Ne. Prezgodnje odstavljanje je povezano s tveganji za otrokovo in materino zdravje. Odstavljanje pred starostjo treh let je povezano z večjo pogostostjo obolevnosti in umrljivosti. Potreba po dojenju pri človeku izzveni nekje do vstopa v šolo. Matere, ki se odločijo tempo odstavljanja prepustiti otroku, dojenja ne omejujejo in se odzivajo na otrokovo potrebo. Odstavljanje je preprosto - mati ne ponuja, otrok ne povpraša več in dojenje se postopoma zaključi samo od sebe. Podobno kot otrok shodi sam od sebe, ko je za to pripravljen.
8. Razumevanje potrebe ali navade
Kako vemo, ali je dojenje potreba ali navada? Vedno se držimo dogovora. Če otroku rečemo npr., da - prsi ponoči spijo, bo otrok računal na dojenje, takoj ko se zdani. Torej moramo biti pripravljeni, da se bo želel dojiti, ko skozi okno pokuka prvi sončni žarek. - se bo dojil, ko pridemo domov, naj bo to res prva stvar. Tako poglabljamo vez z otrokom, ki ve, da nam lahko zaupa.
Metode postopnega odstavljanja
Postopno odstavljanje je ključno za zmanjšanje stresa tako za otroka kot za mater. Obstaja več metod, ki jih lahko prilagodite svoji situaciji:
- Metoda "Ne ponujaj - ne odbijaj": Bistvo te metode je, da otroku dojenja enostavno sploh ne ponudimo. Včasih, kadar imate polne dojke, otrok pa je že celo popoldne siten, se verjetno večina mamic odloči in vzame otroka k sebi ter ga podoji, ne da bi on pokazal željo za to. Temu se je torej potrebno izogibati. V podobnem položaju se lahko znajdejo tudi mamice, katerih (starejši) otroci se že sami odstavljajo in dojenje zavračajo, one same pa bi želele čas dojenja podaljšati. V času aktivnega odstavljanja ali omejevanja podojev se zgodi, da otrok, ki se že dan ali dva dni ni dojil, nenadoma spet želi dojke. V takem primeru mu jih enostavno spet ponudimo in ne odbijamo njegove želje. Ta metoda lahko traja več tednov ali celo mesecev.
- Metoda "Zamotitev": Otroka, ki se želi dojiti, lahko zamotimo na več načinov: ponudimo mu pijačo (če je žejen), ponudimo mu igračko ali se z njim poigramo, ponudimo hrano (če je lačen), ponudimo mu branje ali pripovedovanje priljubljene zgodbice, preusmerimo pozornost na lepo cvetlico ali metulja, peljemo ga na igrišče med vrstnike. Ta metoda precej spremeni naš prejšnji način življenja, saj otrok zahteva mnogo več pozornosti in posvetitve kakor pri enostavnem hitrem podoju. Starši moramo biti v pripravljenosti kakor čarovniki s polno malho trikov. Včasih moramo predvideti situacijo vnaprej in ko menimo, da bo otrok prosil ali zahteval dojenje, ga še pred tem preusmerimo. Težje je ponuditi zamotitev takrat, ko se je otrok že odločil, da se bo dojil in to že od nas zahteva. Najbolj uspešna metode za zamotitev otrokove pozornosti pa je že tisočletja enostavna: otroka nosite tesno v naročju, pojete, se pogovarjate z njim in ga nežno zibate (ali celo zaplešete). Če imate težave s hrbtenico in bolečimi nogami ga vzemite v naročje in se le zibajte z ene noge na drugo ali se z otrokom v naročju sedite v na gugalnik ali zibajte otroka sedeč na veliki žogi. Metode zamotitve so še naslednje: namesto da se zvečer kot ponavadi uležete skupaj z otrokom, se zraven le sedite, izogibajte se vajinih prostorčkov za dojenje (določen kot na kavču, gugalnik,…), berite mu zgodbice, prepavajte, ponudite mu nove igračke, ponudite mu nove načine igre s starimi igračkami, popeljita se s kolesom, veliko se crkljajta in žgečkajta, obiskujta sosedove otroke in seveda: tudi partner ali otrokov očka je lahko zelo zabaven in uporaben. Metoda zamotitve terja od starše vsaj dvakrat toliko časa, kolikor ga je preživel pri dojkah, zato se morate na to dobro pripraviti in si drugače organizirati svoj čas. Najboljše zamotitve morajo vsebovati tudi VELIKO ljubezni.
- Metoda "Nadomestilo": Večina mamic kombinira metodo zamotive tudi s tem, da otrokom ponudijo nadomestilo. Kadar je otrok lačen ali žejen in se želi dojiti, mu ponudimo hrano in pijačo. Če otroka za dojenje ne motivirata lakota in žeja, bo hrano najverjetneje odklonil. Podobno kot pri “zamotitvi” tudi metoda z nadomestilom ne deluje več, ko se je otrok že odločil za dojenje. Tako je potrebno tudi tukaj situacije predvideti vnaprej in prej ponuditi nadomestilo. Nadomeščanje dojenja s hrano je potrebo zelo previdno uporabljati. Ne ponujajte otrokom sladkarij, sadnih sokov, smokijev ali slanih palčk, piškotov in podobnega. Ko govorim o nadomestni hrani govorim izrecno le o polnih obrokih hrane za skupno družinsko mizo in malicah, kjer otroci dobijo zdravo in svežo hrano (sadje, žitarice, surova zelenjava - npr. korenje,ipd.). Otroci, ki so v procesu odstavljanja od prsi in za ta proces sami še niso zreli ali odstavljanje ni na njihovo pobudo radi najdejo nadomestilo za sesanja in pričnejo sesati palec ali vogal odejice. Nekateri otroci lahko pričnejo sesati dudo, čeprav je prej niso uporabljali ali so se te navade že zdavnaj odvadili. V takem primeru moramo naše ljubeče vodstvo in pozornost še povečati in otroku ponuditi še več svojega časa, pozornosti in ljubezni. Sesanje dude ali palca nikakor ne sme postati nadomestilo za starševsko ljubezen, ki jo otroci nujno potrebujejo! Matere, ki so si z otrokom zelo blizu opažajo, da dojenje ni samo hranjenje in potreba po bližini ampak še veliko več, tudi čustvena bližina in občutljiva senzibilnost v navezi mati-otrok.
- Metoda "Zakasnitev": To je zelo učinkovita metoda, ki še posebej dobro deluje pri starejših, verbalno že komunikativnih otrocih. Ta metoda je lahko zelo fleksibilna in prilagodljiva. Večina otrok se doji tako ali tako ob nepredvidljivih časih (ne točno po urnikih). Vsakič, ko otroku, ki se želi dojiti reče, da naj počaka trenutek, minutko, pet minut ali kakšen drug časovni interval, se za ta časovni interval podaljpuje tudi odstavljanje samo. Seveda je pri tej metodi pomembno to, ali otrok sprejme časovni zamik dojenja. Kadar vas otrok prosi za dojenje, mu ne recite npr. “NE ZDAJ, počakaj 5 minut, da dokončam pisanje članka” ampak “DA LJUBČEK, toda prosim te, da počakaš 5 minut, da dokončam svoje delo”. Obljubo potem VEDNO in dosledno tudi izpolnite. Seveda tudi to metodo upšeno uporabljamo v kombinaciji z drugimi metodami. Nočno dojenje lahko na ta način pri starejših otrocih ukinimo s pogovorom: “kadar je tema in noč - dojke spijo; ko je dan - dojke delajo mleko” in podobnim.
- Metoda "Skrajšanje trajanja podojev": Nekaterim materam odgovarja naslednja metoda: otrok se lahko doji, kadarkoli in kakokoli hoče, le trajanje dolžine podoja je omejena. Lahko otroka najprej malce podojite, nato mu ponudite nadomestilo ali zamotitev. S starejšimi otroci se da že lepo pogajati, npr. “dojenje traja toliko časa, dokler ne preštejeva do deset”. Starejši otroci se znajo že zelo dobro pogajati in prosijo “le za trenutek dojenja” ali “mami, saj bom hitro končal”. Ko res hitro končajo, se jim resno zahvalite, ker so držali besedo.
- Metoda "Sporazumno odstavljanje": Nekateri starši rečejo svojim otrokom: “Po božiču se ne boš več dojil. Za božič boš dobil veliko daril in igrač in namesto da se boš dojil, se bova raje igrala z njimi”. Ali: “Sedaj pa si že zelo velika deklica. Ko bo prišel tvoj rojstni dan, mislim, da bi bilo v redu, da namesto večernega dojenja prebereva tvojo najljubšo zgodbico”. Če je mamica noseča, pa: “Sedaj si že velika deklica in mamica nima več mlekca. Mleko bo spet prišlo, ko se bo rodil dojenček. Majhni dojenčki potrebujejo materino mleko zato, da zrastejo”. Eden od načinov sporazumnega odstavljanja je tudi podkupovanje. Nekateri otroci so se pripravljeni odreči dojenju v zameno zato, da dobijo mucka ali psa (ki ste ga tako ali tako že želeli imeti) ali novega dojenčka. Ta metoda je seveda učinkovita le pri starejših otrocih (tri leta in več), ki že razumno sprejmejo “določila pogodbe” in že razumejo daljše časovne intervale.
- Metoda "Očka - na pomoč!": Proces odstavljanja terja od mamic veliko časa, nežnosti, strpnosti in ukvarjanja z otrokom. Del teh dolžnosti lahko zlahka prevzamejo tudi očetje, tako podnevi, kakor ponoči. Ukinjanje nočnega dojenja je najtežje. Če ne želite, da otrokov jok prebudi celo sosesko ali bratca, ki spi v sosednji sobi, je najbolje, da se v proces aktivnega odstavljanja pridruži tudi očka. Otroka, ki še ni dovolj zrel za gornje metode in ki še ne komunicira verbalno je malce težko prepričati, če se je nekaj že odločil. V takem primeru je najbolje, da priskoči na pomoč očka. Kadar se otrok ponoči prebudi in ga mati vzame v naročje, se otrok čisto avtomatično, še v polsnu vgnezdi in začne iskati dojke. Če takoj ne dobi želenega, se lahko močno razjezi in prebudi pol soseske z glasnim protestiranjem. Seveda pa je nočni čas še posebej občutljiv, ko ne starši in otroci ne zmoremo biti prav hudo racionalni in sposobni pogajanj. Tako lahko otroka ponoči prevzame le še očka: lahko ga nosi, ziba, mu prepeva, mu ponudi vodo, če je žejen ali nahrani (če je otrok še zelo majhen). Ponavadi se moramo mamice tudi umakniti iz vidnega ali slišnega polja otroka. Seveda je tako početje za očeta, ki mora zgodaj zjutraj vstati in oditi v službo lahko kaj naporno početje, zato je pri dogovoru zelo pomembno, da se partnerja popolnoma strinjata z metodo in da kljub neprespanim nočem poskusita vztrajati vsaj teden ali dva.
Razumevanje cirkadianega ritma in odstavljanja
Preden se lotimo povezave med nočnim dojenjem ali hranjenjem po steklenički in spanjem, je koristno vedeti, kako naš cirkadiani ritem (biološka ura) deluje. Naš cirkadiani ritem je 24-urni ritem, ki je vpet v vsako celico v telesu. Cirkadiani ritem skrbi, da vsi naši notranji sistemi - kot so apetit, presnova, kardiovaskularni sistem, telesna temperatura in imunska funkcija, delujejo v homeostazi. Možgani se zanašajo na signale iz zunanjega sveta. Najmočnejši signal za cirkadiane ritme je svetloba, ki pomaga spodbujati spanje in budnost. Drugi zelo pomemben signal pa je hranjenje. Prehranjevanje pošilja celicam v jetrih, srcu, mišicah in ledvicah, določene signale in sčasoma telo išče te signale, saj je cilj telesa, da vzdržuje homeostazo. V praksi bi to pomenilo, da se vaš 12-mesečni dojenček še vedno hrani x na noč ne zato, ker ne bi bil zrel, da zdrži noč brez hranjenja, ampak zato, ker so cirkadiani ritmi ponotranjili nočno hranjenje kot navado in signal telesa, ki išče homeostazo. Grelin, ki povečuje občutek lakote ter nastaja v P/D1-celicah v svodu želodca, in oreksin, ki pa spodbuja budnost in povečuje apetit. Ti hormoni se sprožijo kot odziv praznjenja - polnjenja želodca in po hranjenju telesu pošljejo signal povišanja krvnega sladkorja. Pred hranjenjem pa odziv znižanja krvnega sladkorja. Grelin, kot hormon lakote se samodejno sprošča glede na naš osebni urnik prehranjevanja. Pri dojenčkih in otrocih je izziv v tem, da so možgani zelo občutljivi na padec krvnega sladkorja (4, 5, 6), njihovo spanje pa bolj rahlo. Dojenje nikoli ni samo hranjenje in v tem zapisu se ne dotikam te teme je pa mogoče koristno vedeti ozadje pogostega dojenja, ko le to močno obremenjuje mamo in vpliva na njeno dnevno interakcijo z otrokom.
Opazujte ali se vaš otrok med nočjo res hrani ali je dojenje ali hranjenje po steklenički samo način, da se umiri in zaspi nazaj? Pravo nočno hranjenje je običajno povezano s sesanjem, požiranjem in traja več kot 3 minute. Nekaj dni opazujte vzorec hranjenja svojega otroka in si nato na list papirja napišite okviren čas in število nočnih hranjenj. Za naslednji korak predlagam, da se s pediatrom ali pediatrinjo pogovorite, kdaj je vaš otrok pripravljen postopoma spuščati nočno hranjenje, saj na to vpliva veliko dejavnikov. Večina dojenčkov od 6. meseca do 18. Ko ste ugotovili, kolikokrat se vaš otrok res hrani čez noč, in predvidevam, da ste dobili tudi zeleno luč pediatra za zmanjševanje nočnega hranjenja, lahko začnete naslednje korake zmanjševanja nočnega dojenja ali hranjenja po steklenički. Nikoli ni dobro, da hitro ukinemo nočno dojenje ali hranjenje, saj bo telo in možgani ob polni odtegnitvi še vedno iskalo te nočne kalorije in vaš otrok bo jokal, ker bo lačen. Postopno odstavljanje od dojenja ni nežno in prijazno samo do otroka, ampak tudi do mame. Postopno odstavljanje bo preprečilo pojav mastitisa pri mami. Po drugi strani tako tudi telo otroka z malimi koraki privajamo na zmanjševanje pričakovanja telesa po nočnih kalorijah. Postopno odstavljanje od nočnega dojenja je še posebej priporočljivo pri mamah, ki se soočajo z obporodno depresijo ali anksioznostjo, saj prehitra odstavitev predhodno pogostega dojenja lahko vodi do poslabšanja depresivnih ali anksioznih občutkov, ki jih v literaturi in raziskavah zaznamo kot "depresija po odstavitvi" (angl. Post-Weaning Depression). V primeru, da se soočate s poporodno depresijo ali anksioznostjo, se o odstavljanju posvetujte s psihiatrom/psihiatrinjo, psihoterapevtom/psihoterapevtko, kliničnim psihologom/klinično psihologinjo, patronažno medicinsko sestro ali IBCLC svetovalko za dojenje, saj omenjeni strokovnjaki vključujejo znanja iz tega področja in vas bodo znali ustrezno podpreti. Si res želite začeti z odstavljanjem od nočnega hranjenja, ker je to za vas že neobvladljivo ali je to posledica družbenega pritiska? O socialnih konstruktih, ki zelo vplivajo na naše dojemanje dojenja, spanja z otrokom, sem že večkrat pisala in mogoče dobite širši pogled na to temo v kakšnem drugem mojem prispevku. Je vaša odločitev res iskrena in avtentična. Ali je vaš edini razlog za zmanjšanje, odstavljanje od nočnega dojenja ali hranjenja obljuba, da bo otrok dlje spal? Če je tako, potem želim, da imate realistična pričakovanja. Spanje je v drugem delu noči zelo rahlo in velikokrat vam je dojenje ali hranjenje v zgodnjih jutranjih urah v veliko pomoč. Dojenčka ali otroka pred uvajanjem sprememb pripravite na spremembe. Pri malčkih lahko uporabimo igre vlog tako, da preko plišastih igrač zaigramo dogodek, ki ga bomo izvedli. Otroku lahko preberemo zgodbico na to temo ali sami izdelamo knjigo, ki bo vsebovala slike, povezane z vašim izzivom.
Izbrizgavanje mleka in podpora med odstavljanjem
Črpanje ne sme biti pretirano - črpanje 'do olajšanja' je dovolj. V tej fazi sta Haakaa silikonska črpalka ali Haakaa školjka lahko popolna pomočnika. Ne zahtevata električne energije, sta tiha, lahka in ju je mogoče uporabljati diskretno, tudi če ste v gibanju ali z dojenčkom. Hladno ali toplo? Pri prenehanju dojenja pogosto uporabljamo hladne obloge za zmanjšanje vnetja, nelagodja in otekanja. Haakaa kompresijske blazinice (ki jih lahko uporabite kot hladne ali tople obkladke, odvisno od potrebe) so odlična naravna in preprosta podpora. Ko jih uporabljamo hladne, pomagajo zmanjšati pretok krvi in s tem ublažiti otekanje dojk.
Čustveni vidik odstavljanja
Prenehanje dojenja ni le fizičen proces - je tudi čustven prehod. Za nekatere mame prinaša olajšanje in novo svobodo. Za druge pa žalost, krivdo ali dvome. In vse to je v redu. Pomembno je, da si dovolite, da začutite vse, kar pride, brez obsojanja. Dojenje je ena oblika povezovanja, vendar ni edina. Včasih lahko pomaga pogovor z doulo, svetovalko za dojenje ali drugo mamo, ki je šla skozi podobno izkušnjo. V tej fazi je nežnost do sebe in svojega telesa ključna podpora. Ne glede na to, ali prenehanje traja tedne ali se zgodi skoraj čez noč, pomeni konec enega posebnega poglavja.
Zaključek: Pot do naravnega zaključka
Odstavitev od prsi je velika sprememba tako za malčka, kot za mamo. Vsaka sprememba v življenju (tako negativna kot pozitivna) pa predstavlja tudi stres. Zato je zelo pomembno, da je odstavljanje postopno. Odstavljanje čez noč lahko otroku povzroči občutek zapuščenosti, mu zmanjša odpornost in predstavlja tveganje za dehidracijo. Če se vam zgodi, da ga morate iz zdravstvenih razlogov odstaviti čez noč, pazite, da bo zaužil dovolj druge tekočine. Večkrat mu tudi razložite, da bi ga rade dojile, vendar ga ne smete, nudite mu veliko telesnega stika. V vsakem primeru bodite v tem obdobju še posebej ljubeče in potrpežljive do svojega malčka. Veliko se pogovarjajte, cerkljajte in igrajta. Odstavljanje je v svojem bistvu poslavljanje, ki se začne z odstavitvijo od dojke in z vključitvijo v dnevno varstvo in konča s fizičnim odhodom otroka od doma. Ne glede na to, koliko časa boste otroka dojili, poizkusite najti ravnotežje med vašimi željami in željo vašega malčka. Vsekakor je koristi dojenja ogromno.