Razvoj dojenčka je poln mejnikov, ki staršem prinašajo veliko veselja in hkrati tudi skrbi. Eden izmed teh mejnikov, ki pogosto vzbuja vprašanja, je plazenje. Čeprav se zdi preprosto premikanje po tleh, ima plazenje ključno vlogo pri celostnem telesnem in možganskem razvoju otroka. Ta članek se poglobi v pomen plazenja, različne načine, kako se dojenčki plazijo, in kaj storiti, če se zdi, da ta pomembna faza izostane ali je drugačna od pričakovane.
Razvoj možganov in vloga gibanja
Otrokov razvoj možganov se začne že v maternici, kjer glavno gonilo razvoja predstavlja gibanje mame. Ko se mama giba, se otrok v maternici premika, s čimer stimulira delovanje vestibularnega sistema, organa za ravnotežje v notranjem ušesu. To nenehno gibanje, skupaj z dihanjem mame, je ključno za zgodnji razvoj možganov. Po rojstvu pa postane gibanje otroka glavno gonilo njegovega razvoja. Naši možgani se namreč ob rojstvu še razvijajo, niso popolnoma "napeljani" in delujejo na nivoju "plazilskih možganov", upravljani s primarnimi refleksi.
Vsak nadaljnji gibalni mejnik zahteva integracijo določenih primarnih refleksov. Na primer, asimetrični tonični vratni refleks (ATVR), ki ga sproži že samo gibanje glave v levo ali desno, pomaga otroku pri prvih obratih. Vendar pa mora ta refleks izzveneti, da omogoči pravilno plazenje. Če refleks ostane prisoten, lahko povzroči asimetrično plazenje in telesne asimetrije, ki se kasneje lahko razvijejo v skoliozo. Podobno, simetrični tonični vratni refleks (STVR) pomaga otroku pri začetku plazenja, medtem ko tonični labirintni refleks (TLR) in drugi primarni refleksi vplivajo na celoten gibalni razvoj.
Plazenje kot temelj kompleksnih gibov
Plazenje je prvi pomemben gibalni vzorec, pri katerem otrok funkcionalno povezuje levo in desno stran telesa ter začne uporabljati nasprotno levo in desno stran možganov. Medtem ko se pri homolateralnem gibanju (ista roka in noga) premika na eni strani, pri plazenju pride do izmenične in sinhronizirane uporabe nasprotnih udov. V kolikor otrok to fazo preskoči, bo imel težave z "diagonalnimi" gibi (nasprotna roka - noga), ki so osnova za človeško bipedalno (dvonožno) gibanje, ter s prečkanjem telesne sredine. To lahko vodi v težave z branjem, pisanjem in celo v disleksijo.
Plazenje je tudi ključno za razvoj močnejših mišic, stabilnega in refleksivnega trupa ter stabilnosti sklepov, še posebej proksimalnih (bližje trupu), kot so kolki in ramenski obroč. Ko se otrok na vseh štirih upira gravitaciji z oporo na dlaneh in kolenih, "gradi" kolčne in ramenske sklepe, ki so krogličasti in se oblikujejo skladno z obremenitvijo. Hkrati se krepi tudi centralna baza podpore telesa - trup. Stabilnost trupa je odvisna od delovanja vseh sklepov, tako proksimalnih kot distalnih, ki služijo fini motoriki.
Posledice preskočene faze plazenja
Otroci, ki preskočijo fazo plazenja, so pogosto bolj nerodni, se zaletavajo v predmete, spotikajo sami ob sebe, nespretni pa so tudi pri teku, plezanju in poskokih. Slabše razvito zavedanje lastnega telesa v prostoru je še ena posledica. Tak otrok ne čuti dobro svojega telesa, ne ve, kje se začne in kje konča. Dobra propriocepcija (zavedanje položaja lastnega telesa) je ključna za senzorično-intelektualni in motorični razvoj. Otroci, ki ne čutijo svojega telesa, se tudi ne počutijo varne in ne tvorijo normalnih čustvenih vezi, kar lahko vodi v različne motnje, vključno s t.i. "Funkcijskim sindromom nepovezanosti leve in desne možganske poloble" (FDS).
Plazenje omogoča tudi raztezanje fleksorjev prstov, razvoj palmarnih lokov, integracijo palmarnih refleksov, kar je ključno za razvoj fine motorike in pincetnega prijema. Krepi tudi moč stiska roke. Z razvojem fine motorike se razvijajo mali možgani, kar pripomore tudi k razvoju govora. Človek se je odrekel gibanju po vseh štirih prav zato, da bi lahko razvil roke kot orodje za preživetje. Otrok, ki se ne plazi, zamudi to edinstveno priložnost za razvoj svojih polnih človeških potenciaclov.
Vpliv plazenja na vid in senzorično integracijo
Plazenje ni pomembno le za motorični razvoj, ampak tudi za vid. Med plazenjem se otrok nauči fokusirati sliko, čeprav se sam premika. Ko fokusira predmet na blizu, morata očesi združeno delovati in konvergirati (se približati), ko pogleda na daleč, morata divergirati (se oddaljiti). Prav tako se morata naučiti gledati levo, desno, gor in dol. Otroci s slabo razvitim tem sposobnostim imajo težave z lovljenjem žoge, prepisovanjem s table ter na splošno s pisanjem in branjem. Plazenje pa ni pomembno le za trening očesnih mišic, ampak tudi za vsebino in interpretacijo tega, kar otrok vidi - vizualno percepcijo in globinski vid.
S plazenjem otrok izpostavlja svoje telo celi paleti senzoričnih dražljajev, ki stimulirajo tvorbo novih nevronov in sinaps. Premikanje glave med plazenjem stimulira tekočino v srednjem ušesu, kar telesu pomaga ohranjati oči poravnane s horizontom. Spodbudi se tudi vsi drugi čuti: taktilni (dotik), avditivni (sluh), vonj, okus in dotik z usti. Možgani se morajo soočiti z veliko količino senzoričnih informacij naenkrat (senzorična integracija), kar pomeni, da morajo ustvariti red v obliki "telesnega zemljevida". Ta proces omogoča boljše motorično planiranje gibov, ki sčasoma postane avtomatično.
Vprašanja in odgovori glede plazenja
Moj 8-mesečni otrok se še ne dviguje na iztegnjenih rokicah, ampak se na trebuhu naslanja na komolce. Posledično tudi ne kobaca, se pa že plazi in kotali. Naučil se je sedeti preko boka in se poskuša postaviti na noge. Ali naj bom zaskrbljena?
Pri tej starosti bi načeloma že moral imeti oporo na iztegnjene rokice. Vendar pa je pomembno, da ga spodbujate k opori na dlani. Lahko ga nežno podprete pod prsnim košem in ga rahlo privzdignete ter potisnete proti medenici, da sam naredi čim več. Plazenje po trebuščku naprej sicer ni idealna oblika gibanja, a če se vam zdijo težave resne, se posvetujte s pediatrom.
Dojenček daje v vozičku glavico na eno stran. Ali je to narobe ali pa je pač to njegova ljubša stran?
Vsak otrok ima lahko eno stran telesa raje. Če razlika med stranema ni prevelika in če glavico sicer obrača enakovredno, je to lahko le preferenca v vozičku. Če pa opazite, da glavice ne obrača enakovredno na obe strani tudi sicer, je temu potrebno posvetiti več pozornosti. Spodbujajte ga, da glavico v vozičku drži v srednjem položaju ali vsaj na obe strani približno enakovredno. Če opazite poudarek na eni strani ali kakršno koli razliko med desno in levo polovico telesa, obvestite pediatra.
Dojenček se pozneje plazi tako, da se z eno roko potiska naprej. Ga je potrebno učiti, kako se pravilno plazi? Obstaja sploh pravilen vzorec plazenja?
Večina dojenčkov se plazi po vseh štirih. Nekateri se plazijo drugače, a je pomembna kakovost njihovega gibanja. Če otrok ne kobacajo po vseh štirih, je lahko razlog nižji mišični tonus ali pomanjkanje rotacij. Ni priporočljivo dobesedno učiti pravilnega kobacanja, lahko pa starši med spontanim gibanjem otroka malce usmerjajo. Če ima dojenček težave z gibanjem, je najbolje upoštevati navodila razvojnega fizioterapevta.
Malček teče tako, da večinoma aktivno uporablja eno stran. Se morajo starši takrat še bolj aktivno ukvarjati z otrokom?
Če malček pri kateri koli aktivnosti uporablja večinoma le eno stran, to ni dober znak in kaže na asimetrijo. V takem primeru še aktivnejše ukvarjanje staršev ne bo rešilo težav. Bolj pametno je poiskati strokovno pomoč. Asimetrije v dobi dojenčka in malčka lahko nakazujejo večjo možnost za pojav skolioz v odraščanju.
Je potrebno, da tega otroka starši čim prej vpišejo v organiziran tečaj telovadbe?
Športna aktivnost otroku zagotovo ne škodi, vendar je pomembno izbrati pravo vrsto športa. Izogibajte se športom, kjer se večinoma uporablja le ena stran telesa (kot je tenis), raje izberite tiste, kjer bo otrok enakomerno uporabljal celo telo (plavanje, ples, plezanje, kolesarjenje). Vadbe, kjer je vključeno celo telo, so dobre, vendar naj ne bodo prezahtevne in naj bodo otroku v veselje.
Spodbujanje otroka k plazenju
Če želite otroka spodbuditi k plazenju, lahko poskusite naslednje:
- Položite ga na trebuh: Ko je buden, ga večkrat na dan za nekaj minut položite na trebuh.
- Postavite igračke izven dosega: S tem ga boste motivirali, da se potrudi zanje.
- Omogočite prostor za gibanje: Mehka odeja ali preproga na tleh nudita varno okolje.
- Uporabite veliko žogo (fitball): Položite otroka nanj s trebuhom navzdol in ga nežno premikajte. To krepi mišice hrbta in trebuha.
- Igrajte se z igračami na vrvici: Vlecite jih po tleh, da jih bo otrok želel dohiteti.
- Vadite "kolesarjenje" z nogami: To mu pomaga osvojiti osnovni ritem gibanja.
Sčasoma bo otrok začel dvigovati glavo, se opirati na roke in se premikati naprej - to je naravna pot do samostojnega plazenja.
Kako pomagati dojenčku plaziti: 7 nasvetov, ki bodo vašega dojenčka naučili plaziti!
Ko otrok že hodi, ne da bi se plazil
Če otrok že hodi, plazenja v klasičnem smislu ni več mogoče učiti, lahko pa se zgodi, da se začne plaziti pozneje, celo pri dveh ali treh letih. Veliko dojenčkov se sicer plazi pred hojo, vendar obstajajo tudi tisti, ki tega ne osvojijo ali pa se plazijo na drugačne načine (po trebuščku, po ritki). Če je kakovost njihovega gibanja primerna, to samo po sebi ni skrb vzbujajoče. Vendar pa je pomembno biti pozoren na kakovost gibanja. Če opazite, da ni primerna, je to lahko znak, da je otrok izbral način premikanja po prostoru, ki ustreza njegovim težavam.
Otroci, ki se plazijo po trebuščku in se z rokami vlečejo naprej, si pogosto pomagajo z nogami. To lahko kaže na malce nižji osnovni mišični tonus, ki ga otrok nadomesti s povečano napetostjo mišic v ramenskem obroču in rokah, namesto da bi aktiviral mišice trupa. Posledično težje uporabijo roke za oporo in odriv. Za pravilen prehod na vse štiri je potrebno, da se otrok od svojih rok odrine nazaj na kolena, kar zahteva sposobnost prevzemanja teže telesa na roke in odrivanje od podlage.
Premikanje po ritki lahko kaže na težave s pregibnostjo ali protipregibnostjo telesa. Če otrok nima dobrih rotacij telesa, se morda ne bo znal iz sedečega položaja premakniti na vse štiri. Če ga starši prezgodaj posedajo, preden je pripravljen, lahko otrok poišče najlažji način premikanja, ki ne zahteva rotacij medenice in zasukov telesa, torej premikanje po ritki. To možnost bi lahko preprečili, če otrok ne bi bil prezgodaj posedan.
Plazenje je torej ključno za pripravo na kobacanje, hojo, tek, skakanje, plavanje, ples in druge grobomotorične dejavnosti. Vpliva na koordinacijo, stabilnost, ravnotežje, razvoj govora, vidne akomodacije, binokularni vid, sluh, prostorsko orientacijo, kreativno in abstraktno mišljenje, branje in pisanje. Predstavlja povezavo med spodnjim in zgornjim delom telesa, podpira mielinizacijo motoričnih poti, ustvarja osnovo za integracijo obeh možganskih hemisfer in aktivira corpus callosum. V kolikor kateri od refleksov ni zrel ali je napačno kompenziran, se lahko z ustreznim rokovanjem, razvojno nevrološko obravnavo ali fizioterapijo ponovno vzpostavi in integrira. Terapevti lahko otrokovo gibanje preverijo, odpravijo morebitne ovire in staršem pokažejo vaje, ki jih lahko dnevno izvajajo z otrokom doma, da bi ta osvojil ustrezen gibalni vzorec plazenja. Napačno utrjene kompenzacije lahko namreč ovirajo otrokov potencial v kasnejšem razvoju.