Gibalni razvoj dojenčka je fascinanten proces, ki otroku omogoča raziskovanje in komuniciranje s svetom okoli sebe. Nanj vplivajo genetski dejavniki, okolje, izkušnje in stopnja zrelosti njegovega živčnega sistema. Ta razvoj se začne že v maternici in nadaljuje po rojstvu, zaznamovan pa je s postopnim pridobivanjem mišične moči, nadzorom nad gibi in razvojem koordinacije. Gibalni razvoj se namreč odvija vzporedno s kognitivnimi zmožnostmi in se pomembno povezuje z drugimi področji otrokovega razvoja, kar se odraža v napredku pri ravnotežju, moči, hitrosti in usklajenosti gibov.
Prvi meseci: Od refleksnih dejanj do prvih namenskih gibov
V prvem mesecu življenja so dojenčkova dejanja večinoma refleksne narave, saj nad svojimi mišicami še nima veliko kontrole. Sesanje, zehanje, kihanje, jokanje in podiranje kupčkov so le nekateri od teh refleksov, ki mu pomagajo pri preživetju in prilagajanju na novo okolje. Znotraj maternice je imel dojenček zelo malo prostora za gibanje, zato po rojstvu naenkrat dobi ogromno prostora za svobodno premikanje, a vseh svojih gibov še ne more popolnoma kontrolirati. Starši se včasih ustrašijo, ko opazijo, da dojenček kar naprej trza z rokami in nogami. To je povsem normalno, saj se njegov živčni sistem postopoma razvija. V tem procesu bodo starši opazili trzanje brade, čeprav ga ne zebe, skupaj držane prste na nogah, hitro razprte roke ob polaganju na previjalno mizo ali obračanje pri oblačenju. Ko nevrološki sistem doseže določeno stopnjo zrelosti, to trzanje izzveni.
Pri enem mesecu starosti so vratne in ramenske mišice že močnejše kot pri rojstvu, kar pomeni boljšo kontrolo glavice. Čeprav jo dojenček že lahko samostojno zadrži v zraku za kratko obdobje, jo je pri nošenju še vedno treba skrbno podpirati. V prvih mesecih življenja gibalni razvoj zaznamujejo tudi primitivni refleksi:
- Babinski refleks: Če po dojenčkovem stopalu potegnemo od pete po zunanjem stopalnem loku proti prstom, potegne palec navzgor, vsi ostali prsti pa se razprejo (običajno izgine do okoli 2. meseca).
- Morojev refleks (reakcija zdrznjenja): Ob glasnih zvokih in nenadnih gibih (občutek padanja) dojenček roke odroči, iztegne in razpre dlani, nato roke priroči, pokrči, prstke stisne v pest in začne jokati (običajno izgine do okoli 6. meseca).
- Prijemalni refleks: Če novorojenčku ponudimo prst, ga bo prijel, prijem pa bo zadržal tudi, če mu roko dvignemo. Prijem je lahko tako močen, da otrok za nekaj sekund zadrži svojo težo (običajno izgine do okoli 5. meseca).
- Refleks hoje: Če novorojenčka dvignemo, s stopali postavimo na trdno podlago in ga nagnemo naprej, bo naredil nekaj gibov, podobnih korakom (običajno izgine do okoli 4. meseca).
- Sesalni refleks: Sproži ga predmet, ki ga novorojenček dobi v usta. Je ključnega pomena za preživetje (običajno izgine do okoli 12. meseca).
- Iskalni refleks: Povezuje se s sesalnim refleksom, sproži ga dotik ust ali kože lic. Dojenček obrne glavo v smer, kjer se ga dotaknemo, in skuša vaš prst vtakniti v usta, da bi ga sesal (običajno izgine do okoli 4. meseca).
- Tonični vratni refleks: Ko dojenček leži na hrbtu in glavo obrne na eno stran, se okončine na tej strani telesa iztegnejo, na drugi strani pa pokrčijo (običajno izgine do okoli 6. meseca).
V obdobju od dveh do štirih mesecev se dojenčkovim mišicam hitro krepijo, zaradi česar prične pogosteje in za dalj časa dvigovati glavo. Gibi postanejo bolj kontrolirani, prav tako pa se razvije koordinacija roka-oko. Dojenček bo pridržal ponujeno igračo, a jo bo najverjetneje hitro spustil, saj še ne zna uporabljati palca. Z nekaj vaje se bo prekotalil s hrbta na trebuh. Proti koncu tega obdobja bodo vratne mišice vedno močnejše, zaradi česar bo lahko držal glavo že ves čas pokonci, a kontrola glave še ni povsem razvita. Vedno bolj zanimive mu postajajo roke, pri štirih mesecih pa lahko najhitrejši že začnejo prinašati svoja stopala k ustom in sesati prstke.
Gibalni mejniki med 4. in 12. mesecem: Aktivno raziskovanje sveta
Med četrtim in šestim mesecem se dojenček prične bolj namensko gibati. Med ležanjem na trebuhu je njegova glava dvignjena, ob tem pa se opira na komolce in že lahko prime manjše predmete. Začne se obračati v obe smeri (hrbet-trebuh, trebuh-hrbet), kratek čas lahko tudi že sedi, čeprav staršem še ni priporočljivo, da ga v ta položaj silijo, če se ne posede sam. Ves čas morajo biti starši na preži, da v dosegu nima nevarnih predmetov, ki bi jih lahko dal v usta. Dojenček lahko prične izgubljati zanimanje za svoje roke, saj postaja vedno bolj mobilen, zaradi česar lahko zdaj raziskuje tudi druge stvari. Prične se odrivati po trebuhu, premikati po ritki ali plaziti.
V obdobju med šestim in devetim mesecem se dojenček približuje pomembnemu mejniku - kmalu bo vstal in naredil svoje prve korake. Preden bo shodil, bo postal mojster plazenja in kobacanja. Vedno bolj bosta razviti tudi fina motorika in koordinacija. Trkanje s predmeti, držanje malih koščkov hrane med palcem in kazalcem, pitje iz skodelice … Vse to so stvari, ki jih bo vaš otrok v tem obdobju pričel trenirati in obvladati. Pri devetih mesecih dojenček verjetno sedi (z oporo ali brez), se dvigne, da vstane, ploska z rokami in se morda celo trudi plaziti. Z iznajdljivostjo lahko uporablja pohištvo in druge predmete za oporo, ko se premika po sobi. Starši morajo malčka ves čas imeti na očeh, saj je presenetljivo hiter in se zlahka prevrne, ker še vedno osvaja svoje ravnotežne sposobnosti.
Mejniki razvoja dojenčka v prvem letu
Od 10. do 12. meseca: Prihodnost je v gibanju
Otrokov gibalni razvoj bo v prihodnjih nekaj mesecih potekal izredno hitro. Zdelo se vam bo, da se vsak dan nauči nekaj novega. Ko bo vaš otrok dopolnil 15 mesecev, se spomnite na to, kar je znal, ko je dopolnil 1 leto. Če katere od navedenih stvari ne zmore narediti, počakajte nekaj tednov in videli boste, kaj se bo zgodilo.
Desetmesečni dojenčki so pripravljeni na pravo zabavo! S svojo osebnostjo lahko že kažejo, ali so bolj sproščeni ali pogumni. Vendar se starši ne smejo preveč domnevati, saj se otrok še vedno razvija in ugotavlja, kaj mu je všeč in česa ne mara. Enajstmesečni otroci bodo starše zaposlovali ves dan. Igrajo se igre kot je "peekaboo" z različnimi različicami, poslušajo glasbo in pojejo, uporabljajo interaktivne igrače.
Zdaj imate v rokah enoletnika! Gledanje otroka, kako napreduje od plazenja do križarjenja in morda celo hoje brez podpore, je čudovito. Vaš otrok je verjetno zdaj že precej družaben, maha z "živjo" in "žijo" ter verjetno uporablja najljubšo besedo večine enoletnikov - "ne", medtem ko zmajuje z glavo. Starši ga lahko spodbujajo k učenju novih besed z uporabo slikanic, da se nauči imen živali in zvokov, ki jih oddajajo. Pokazati je treba na različne dele telesa, kot so roke, obraz in noge, da otroka spodbudite, da se nauči ustreznih besed za vsakega. Enoletni otrok si bo pričel želeti nekaj narediti samostojno, kar spodbuja samostojnost.
Posebnosti in pomisleki pri gibalnem razvoju
Kljub temu, da je gibalni razvoj običajno zelo očiten in pogosto povzroča zaskrbljenost pri starših, je pomembno vedeti, da se otroci razvijajo s svojim tempom. Če se vaš 6-mesečnik še ne obrača ali vaš 12-mesečnik še ne hodi, to še ne pomeni, da je kaj narobe. Lahko se zgodi, da bo vaš dojenček določeno spretnost usvojil veliko pred svojimi vrstniki, medtem ko bo kaj drugega obvladal nekaj tednov za vsemi tabelami. Če se je otrok rodil prehitro, bo v gibalnem razvoju najverjetneje zamujal. Prav tako se lahko zakasnitev gibalnega razvoja pojavi, če je dojenček pogosto bolan.
Pomembno je, da otroka ne posedate, če ni sposoben sedeti, in ga ne vodite za roki, da bi shodil. Če se vam zdi, da je gibalni razvoj vašega otroka kljub vsemu prepočasen, zaupajte svojemu instinktu in se posvetujte s pediatrom ali razvojnim fizioterapevtom.
V primeru, da dojenček daje v vozičku glavico na eno stran, je pomembno, da ga spodbujamo, da bi glavico v vozičku čim več držal v srednjem položaju ali vsaj na obe strani približno enakovredno. Če opazimo, da glavice tudi sicer ne obrača na obe strani enakovredno, je potrebno tej zadevi posvetiti malo več pozornosti in se posvetovati s pediatrom.
Asimetrije v dobi dojenčka in malčka lahko nakazujejo večjo možnost za pojav skolioz (ukrivljenosti hrbtenice) v dobi odraščanja. Tudi nižji mišični tonus lahko povzroča težave z držo in posledično s hrbtenico. Ni pa nujno, da bo otrok zaradi omenjenih težav tudi manj spreten in bolj okoren. Zanimivo je, da je veliko otrok, ki so kot dojenčki obiskovali razvojno nevrološko obravnavo, veliko bolj spretnih in motorično bolj sposobnih od vrstnikov, ki je niso obiskovali.
Športna aktivnost otroku ne škodi, vendar je treba biti pozoren na vrsto športa, še posebej, če ima otrok težave z gibalnim razvojem. Ni priporočljivo trenirati športov, kjer se večinoma uporablja le ena stran telesa (kot je tenis), raje izberite športe, kjer bo moral uporabljati celo telo enakomerno (plavanje, ples, plezanje, kolesarjenje). Tudi različne vadbe, kjer je vključen celo telo, niso slabe, vendar naj bodo starši pozorni, da katera koli oblika vadbe ni prezahtevna in da je otroku v veselje.
Baby handling in pravilno rokovanje z dojenčkom
V Sloveniji se veliko govori o "baby handlingu", ki poudarja pravilno rokovanje z dojenčkom. Čeprav to ni slovenska pogruntavščina, slovenski fizioterapevti in diplomanti Zdravstvene fakultete to znanje širijo med starše. Nič pa ni narobe, če tega ne izvajate popolnoma natančno. Pomembno je, da je rokovanje nežno, da dojenčka ne "raztegujete" ali dvigujete na način, da naredi veliko Morojevih refleksov. V prvih tednih je stremeti k temu, da so v čim bolj pokrčenem položaju (kot so bili v maternici, da se ne iztezajo), pomembno. Baby handling je še posebej pomemben za pravilen razvoj nedonošenčkov in donošenčkov, ki so imeli ob rojstvu težave (npr. po obporodnem dušenju).
Pri podiranju kupčka ni pravilno, da dojenčka raztegujemo. V prvih štirih tednih je bil položaj čez ramo pogosto uporabljen, ker je bil dojenčku všeč in je v njem tudi zaspal. Ta položaj sicer ne škoduje, vendar ni zaželjeno, da ga pustite na svoji rami spati dlje časa (več ur).
Spalne navade in varnost
Pri spanju dojenčka veljajo splošna priporočila, ki temeljijo na dokazih iz velikih epidemioloških raziskav, ne nujno slovenskih. Priporočilo, da naj dojenček ne spi na trebuhu, lahko pa na hrbtu ali na boku (vsaj v času, ko se sam še ne zna obrniti), temelji na dokazih o bistveno povečanem tveganju za nenadno smrt v zibki pri dojenčkih, ki so bili v trebušni legi. Seveda je bilo to tveganje še vedno bistveno manjše kot ob pregretju, okužbi dihal z virusi ali izpostavljenosti cigaretnemu dimu. V Sloveniji so ta priporočila le povzeta.
Prav tako tudi v Sloveniji priporočamo, da je otrokovo ležišče ravno, torej brez blazinic, večjih plišastih igračk ali odejic, ki bi jih lahko dojenček zvlekel nase. Le ob refluksu svetujemo podložitev ležišča z dvigom za 15 stopinj. V tujini se veliko bolj opozarja na spanje dojenčkov v posteljici brez kakršnihkoli dodatnih stvari, vključno z odejicami, kar je v skladu s slovenskimi priporočili.
Vsaka mama najde svoj način, kako najbolje poskrbeti za svojega mladička, obenem pa je pomembno, da ne pretirava - v nobeno smer. Pri tem je dobro prebirati spletne strani strokovnih ustanov in društev, manj pa komercialnih ponudnikov in nasvetov "vplivnic".
Kaj sporoča dojenčkov jok?
Jok je eno od vedenjskih stanj dojenčka, s katerim izraža svoje potrebe in počutje. Poznamo šest vedenjskih stanj: mirno budno stanje, aktivno budno stanje, jok, globok spanec, plitek spanec in dremavost. V vsakem stanju je pomembno, da se starši odzovejo spoštljivo do dojenčka.
Vzroki za jok so lahko fiziološki (potreba po hranjenju, previjanju, prevroče ali prehladno mu je, preveč ali premalo stimulacije) ali psihološki. Pri psihološkem joku dojenček, ki je sit, previt in naspan, še vedno joka. Z jokom nam želi "povedati" stvari, ki ga mučijo, da je vsega preveč, da se v novem svetu še ne znajde najbolje in da potrebuje dotik naših rok, da se sprosti. V takem primeru je povsem dovolj, da ga držimo v naročju. Ta dotik je v tistem trenutku največ, kar lahko damo jokajočemu otroku, in tako gradimo zaupanje.
Če bi se težave z jokom nadaljevale ali stopnjevale, je možno, da so prebavne težave posledica alergij, na primer na kravje mleko. V takem primeru se lahko poskusi z dieto brez kravjega mleka, po čemer se mnogi dojenčki vidno umirijo.
Ne samo gibalni razvoj: Druga pomembna področja
Gibalni razvoj je le eno izmed področij, ki se razvija pri dojenčku. Pomembno je tudi, da se starši odzivajo na njegove potrebe, mu nudijo telesno bližino, se z njim pogovarjajo, mu pojejo in ga spodbujajo k raziskovanju sveta na varen način. Vsak otrok je poseben, zato ga ne smemo primerjati z drugimi, temveč mu dovoliti, da se razvija v svojem ritmu. Sodelovanje obeh staršev pri skrbi za dojenčka je ključno za njegovo celostno dobrobit. Ob napetih trenutkih se je dobro spomniti, da ne bo večno trajalo, in uporabiti dober humor. Dosledno upoštevanje navodil glede higiene in zračenja prostorov je prav tako pomembno za zdravje dojenčka.