V drugem in tretjem letu starosti postajajo malčki vse bolj samostojni in izražajo svojo voljo. To se pogosto kaže v vedenjih, ki jih odrasli težko razumemo, kot je na primer nenadno udarjanje z glavo ob steno ali tla. Čeprav je na prvi pogled tovrstno vedenje zastrašujoče in starše skrbi, ali je to normalno in zakaj njihov otrok to počne, je pomembno vedeti, da gre za dokaj pogost pojav, zlasti pri dvoletnikih. Ta faza lahko traja več mesecev, včasih tudi dlje, in čeprav je skrb staršev razumljiva, obstajajo načini, kako to vedenje obvladati in otroku pomagati.
Zakaj dojenček udarja z glavo? Razumevanje vzrokov
Ritmično udarjanje z glavo otroke pogosto umirja. Zato ga običajno izvajajo, ko so vznemirjeni, razočarani, jezni ali prestrašeni. V nekaterih primerih otrok na ta način išče pozornost staršev. V redkih primerih pa je vzrok lahko telesna bolečina, ki je otrok še ne zna izraziti z besedami, in z udarjanjem ob površine jo skuša preusmeriti.
Kljub temu, da je večina primerov nenevarna, je pomembno biti pozoren. Če se vam zdi, da otrokovo vedenje kaže na razvojne težave, kot so avtizem ali motnje avtističnega spektra, ali če opazite nenavadne spremembe v njegovem obnašanju, se je priporočljivo posvetovati s strokovnjakom.
Kako se odzvati ob udarjanju z glavo?
Ko opazite, da vaš otrok udarja z glavo ob steno ali tla, je ključnega pomena ohraniti mirnost. Poskusite ignorirati vedenje, če ni neposredno nevarno, in obenem odstranite morebitne nevarne predmete iz bližine. Če otrok opazi, da ste ga prišli pogledat, lahko to vedenje še okrepi. V takih primerih je učinkovitejše, da ga nežno primete za ramo ali nogico, s čimer mu daste vedeti, da ste ob njem, vendar brez pretiranega odziva.
Pomembno je, da otroku omogočite dovolj telesne dejavnosti, da porabi odvečno energijo. Redna gibalna aktivnost pomaga preprečiti kopičenje napetosti. Prav tako se mu posvetite več v času, ko je miren, ne le ko že udarja. Praznovanje majhnih uspehov in pohvala primernega vedenja lahko znatno pripomoreta k želeni spremembi.
Otroci s tovrstnimi navadami pogosto hrepenijo po pozornosti ali imajo težave z izražanjem čustev. Zato je pomembno, da jim nudite dovolj ljubezni in podpore. Če opazite, da otrok potrebuje močnejše dražljaje ali da se bori z obvladovanjem svojih čustev, mu lahko pomagate z uvajanjem ritmičnih iger, kot so ples, petje ali igranje z bobni.
Preusmerjanje pozornosti in ponujanje izbire
Ena izmed učinkovitih strategij je preusmerjanje otrokove pozornosti na njemu ljube dejavnosti ali like iz risank. Ko opazite, da se pripravlja na udarjanje z glavo, mu ponudite alternativo, na primer igračo ali knjigico. To mu lahko pomaga, da pozabi na prvotno namero.
Pomembno je tudi, da otroku omogočate izbiro med dvema sprejemljivima opcijama. Na primer, vprašajte ga, ali bi raje oblekel modro ali rdečo majico, ali bi jedel jabolko ali banano. To mu daje občutek nadzora nad situacijo in zmanjšuje potrebo po izražanju nezadovoljstva z neprimernimi sredstvi. Bodite fleksibilni in se skušajte situacije predvideti vnaprej.
Pomembnost jasnih pravil in realističnih pričakovanj
Pri vzgoji je ključno postaviti jasna pravila. Namesto splošnih navodil, kot je "bodi priden," mu povejte, kaj točno naj stori. Uporabite "pravilo mrtvaka," ki definira pravila, ki jih mrtvak ne more izpolniti. Na primer, namesto "ne brcaj" mu recite "primite me za roko" ali "pridite sem."
Prav tako je pomembno ohraniti realistična pričakovanja. Deljenje igrač na primer ni zgolj stvar starševskih zahtev, tempa otrokovega razvoja in njegove pripravljenosti. Ob otrokovih izbruhih poskušajte ohraniti miren ton in trdno vztrajajte pri svojih odločitvah, hkrati pa mu pokažite, da razumete njegova čustva. Na primer: "Razumem, da si jezen, ker bi se še rad igral, ampak prej smo se dogovorili, da gremo zdaj domov. Lahko pa jutri spet pridemo na igrišče."
Udarci v glavo zaradi poškodb: Kaj storiti?
Poleg vedenjskih vzrokov je pomembno obravnavati tudi udarce v glavo, ki so pri majhnih otrocih pogosti zaradi padcev ali udarcev ob predmete. Tobogan, vogali pohištva, padec s postelje - vse to lahko predstavlja nevarnost. Skoraj vsaka družina se sreča s takšno poškodbo, ki pa se največkrat konča z buško in nekaj solzami.
Če otrok udari z glavo, je ključno, da si starši zapomnijo podrobnosti dogodka, ki bi lahko koristile pediatru. Če udarca niste videli, prosite priče za opis. Ob udarcu, ki ni neposredno nevaren, je priporočljivo, da otrok v naslednjih 48 urah počiva, je v zatemnjenem prostoru in ne gleda v zaslone. Hladite buško, če otroku to ni preveč boleče. Maslo je lahko učinkovito za zmanjšanje otekline, saj vsebuje snovi, ki zmanjšajo elastičnost žil.
Mehanizmi poškodb glave pri otrocih v ekipnih športih: posledice za preprečevanje
Kdaj poiskati zdravniško pomoč?
Čeprav večina otrok ne udarja z glavo tako močno, da bi se resno poškodovali, je pomembno paziti, da udarci niso premočni. V redkih primerih lahko udarjanje z glavo kaže na resnejše težave, kot so avtizem ali druge motnje. Če sumite na to, se čim prej obrnite na zdravnika.
Če otrok po udarcu v glavo ni več pri zavesti, bruha, je nenavadno zaspan ali zmeden, takoj poiščite nujno medicinsko pomoč. Bodite pozorni tudi na spremembe v dihanju, kot so hitrejše, počasnejše dihanje ali pavze med dihanjem. Krvavitev iz nosu ali ušes po udarcu je prav tako razlog za obisk zdravnika.
Če se vam zdi, da je udarec v glavo hujši od blage poškodbe, ali če opazite katerega od zgoraj navedenih simptomov, je priporočljivo, da otroka pregleda pediater ali da poiščete nujno medicinsko pomoč. Strokovnjak lahko potrdi, da je z otrokom vse v redu, ali pa začne z ustreznim zdravljenjem.
Travmatske poškodbe možganov pri otrocih
Travmatska poškodba možganov (TPM) je poškodba struktur glave zaradi zunanje sile. Blage travmatske poškodbe ne spremenijo otrokove ravni zavesti ali povzročijo zloma lobanje. Pretres možganov pomeni, da možgani niso poškodovani, vendar je otrok po udarcu zmeden. Klinično pomembna travmatska poškodba pa lahko vključuje zlom lobanjske baze.
Lobanja ščiti možgane, vendar je čelo najtrši del. Posebno pozornost je treba nameniti udarcem v stranski ali zadnji del glave, pri dojenčkih pa na udarce v "mehko mesto", kjer se lobanja še ni povsem zarasla. Oteklina na lasišču (buška) sicer ni nujno znak poškodbe možganov, lahko pa jo spremlja tudi notranja krvavitev.
Čeprav se nezgodam ni mogoče povsem izogniti, se lahko izognete njihovim finančnim posledicam z ustreznim nezgodnim zavarovanjem otrok in mladine.
Starševsko potrpljenje in razumevanje
Obdobje, ko otrok udarja z glavo, je lahko zelo naporno za starše. Vendar pa je pomembno, da se tolažite z mislijo, da otrok s tem razvija svojo voljo, ki mu bo v življenju še kako prav prišla. Strokovnjaki ocenjujejo, da to fazo prebrodi več kot 20 odstotkov otrok, verjetno pa je ta odstotek še višji, saj mnogi starši o teh težavah ne govorijo.
Če se vam zdi, da je udarec v glavo hujši od blage poškodbe, ali če opazite katerega od zgoraj navedenih simptomov, pojdite k pediatru ali poiščite nujno medicinsko pomoč. Najbolje je, da otroka pregleda strokovnjak in potrdi, da je z njim vse v redu.
V primeru poškodbe glave, tudi če se zdi manjša, je priporočljivo otroka intenzivno spremljati vsaj 24 do 48 ur po dogodku. Če ste v dvomih ali zaskrbljeni, je vedno najbolje, da se posvetujete z zdravnikom ali obiščete urgentni kirurški blok. S pravilnim pristopom, potrpežljivostjo in razumevanjem lahko to prehodno obdobje uspešno premagate.