Vitamin D, pogosto imenovan tudi "vitamin sonca", je ključen za naše zdravje, še posebej za razvoj in ohranjanje zdravih kosti ter zob, saj pomaga pri uravnavanju ravni kalcija in fosforja v telesu. Telo ga lahko v zadostni meri sintetizira samo ob ustrezni izpostavljenosti sončni svetlobi, vendar je ta proces odvisen od številnih dejavnikov, kot so geografska širina, letni čas, ura v dnevu, starost, barva kože in uporaba zaščitnih sredstev. Zaradi sodobnega načina življenja, ki pogosto vključuje manj časa preživetega na prostem in uporabo zaščitnih krem, ter zaradi geografske lege Slovenije, kjer sončni UVB-žarki niso dovolj intenzivni skozi celotno leto, mnogi posamezniki, vključno z otroki, ne proizvedejo dovolj vitamina D. To dejstvo, skupaj s pomanjkljivim vnosom skozi prehrano, je privedlo do tega, da ima veliko ljudi v Evropi suboptimalne ravni tega pomembnega vitamina.
Koristi in potrebe po vitaminu D
Koristi vitamina D so znane že dolgo. Olje iz jeter polenovke, ki je bil bogat vir vitamina D, so v Evropi že v dvajsetih letih prejšnjega stoletja uporabljali za preprečevanje rahitisa pri otrocih, leta 1931 pa so ga začeli dodajati mleku in margarini. Kljub temu še danes govorimo o pomanjkanju vitamina D. Raziskava iz leta 2015 je pokazala, da 40 % Evropejcev nima optimalnih vrednosti vitamina D v krvi, čeprav morda ne kažejo vidnih znakov pomanjkanja. V preteklosti so se priporočila glede potreb po vitaminu D spreminjala in povečevala, razlikujejo pa se tudi med državami. Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) priporoča naslednje dnevne odmerke: 15 µg/dan za otroke (starejše od enega leta), mladostnike, odrasle in nosečnice, ter 10 µg/dan za dojenčke (stare med 7 in 11 mesecev). V devetdesetih letih so živila začeli opremljati z informacijami o priporočenem dnevnem vnosu mikrohranil, kar je lahko v pomoč pri ugotavljanju, ali zadostimo priporočenemu vnosu.
Viri vitamina D
Vitamin D v prehrani se nahaja v dveh glavnih oblikah: vitamin D2 (ergokalciferol), ki ga najdemo v živilih rastlinskega izvora (npr. v nekaterih vrstah gob), in vitamin D3 (holekalciferol), ki ga najdemo v živilih živalskega izvora. Slednjo obliko vitamina D sintetizira tudi naše telo. Bogati prehranski viri vitamina D so predvsem živila živalskega izvora: mastne ribe (losos, sardine, tuna, postrv), ribje olje, jajca, mastni siri, surovo maslo in margarina. Uživamo lahko tudi funkcionalna živila, ki so obogatena z vitamini in drugimi hranilnimi snovmi, kar je navedeno na deklaraciji izdelka.
Poleg prehranskih virov, je najpomembnejši vir vitamina D sinteza v naši koži pod vplivom UVB-žarkov. Ta proces zagotovi med 80-90 % vsega vitamina D v telesu. Vendar pa je obseg te fotosinteze odvisen od več dejavnikov: časa, ki ga preživimo na prostem, izpostavljeni sončnim žarkom, starosti, barve kože in uporabe zaščitnih sredstev. Ker UVB-žarki v Sloveniji niso dovolj intenzivni med začetkom oktobra in koncem marca, sinteza vitamina D v koži v tem obdobju prekinjena. Tudi pretirano sončenje ne bo bistveno povečalo tvorbe vitamina D, niti se ne moremo "sončiti na zalogo".
Tveganja prekomernega uživanja vitamina D (hipervitaminoza D)
Kljub pomembnosti vitamina D za zdravje, je prekomerno uživanje, zlasti preko prehranskih dopolnil, lahko škodljivo. Za razliko od sinteze v koži, ki jo telo regulira, pri vnosu z dopolnili tega mehanizma ni. V ZDA so že zaznali porast primerov toksičnosti zaradi vitamina D. Medtem ko je bil pred letom 2005 letno zabeleženih 196 primerov zastrupitev z vitaminom D, je leta 2014 ta številka narasla na 4535 primerov.
Preveliki odmerki vitamina D lahko povzročijo povečanje koncentracije kalcija v krvi, kar vodi do hiperkalciemije. Ta stanje se lahko kaže z različnimi simptomi:
- Zgodnji simptomi: Mišična šibkost in oslabelost, glavobol, slabost, bolečine v kosteh, zmanjšan apetit, razdražljivost, povečan občutek žeje (polidipsija) in povečano izločanje urina (poliurija).
- Kasnejši simptomi: Povišan krvni tlak, srčne aritmije, ledvični kamni, prebavne motnje kot so bruhanje in driska, zaprtje, zmedenost, suha usta, zaspanost, srbečica, bolečine v sklepih.
Če se prekomerno uživanje nadaljuje, lahko pride do resnejših posledic, vključno s poškodbami ledvic in srca. V ZDA je bilo med letoma 2000 in 2014 sicer obravnavanih 25.397 primerov izpostavljenosti vitaminu D, vendar je bilo le pet resnejših primerov, nobeden pa se ni končal s smrtjo. Večina je bila povezana z gastrointestinalnimi in blagimi nevrološkimi motnjami. Zanimivo je, da se je v tem obdobju 106 oseb poskusilo ubiti z vitaminom D, vendar ni nikomur uspelo. V primerjavi s tem, letno v svetu približno 150 Američanov umre zaradi prevelikih odmerkov Tylenola, na stotine primerov zastrupitev pa je zabeleženih zaradi preveč popite vode.
Znak št. 1, da ste vzeli prevelik odmerek vitamina D
Posebne skupine v nevarnosti in priporočila
Dojenčki in majhni otroci so še posebej izpostavljeni tveganju za pomanjkanje vitamina D. Ker jih pozimi zaradi mraza, poleti pa zaradi močnega sonca ščitimo pred sončnimi žarki, z uporabo zaščitnih faktorjev in oblačil, se biosinteza vitamina D v njihovi koži zmanjša. Materino mleko ne zagotavlja zadostne količine vitamina D, zato se v prvem letu življenja priporoča dopolnjevanje po priporočilu pediatra. Če otrok uživa mlečno formulo ali že prehaja na gosto hrano, je priporočeno količino dnevnega vnosa treba prilagoditi, saj je vitamin D morda že dodan formuli ali hrani. Pomanjkanje vitamina D pri dojenčkih in majhnih otrocih lahko vodi do nastanka rahitisa, ki lahko povzroči trajne deformacije skeleta.
Zato je priporočljivo dopolnjevanje prehrane z vitaminom D v obliki prehranskih dopolnil za dojenčke in majhne otroke. Svetuje se tudi starejšim otrokom in mladostnikom (ter odraslim), zlasti v mesecih od začetka septembra do konca aprila, ter otrokom z morebitnimi prehranskimi omejitvami (alergije, intolerance), ki ne uživajo živil, bogatih z vitaminom D.
Lekarniški farmacevti priporočajo previdnost pri dodajanju vitamina D, zlasti tveganim populacijskim skupinam, kot so kronični bolniki, ki so vezani na notranje bivalne pogoje, ali bolniki, ki se morajo izogibati sončni svetlobi. Pred uporabo kakršnihkoli dodatkov vitamina D je nujno natančno prebrati navodila proizvajalca in se po potrebi posvetovati s pediatrom ali farmacevtom.
Zaključek
Čeprav je vitamin D nujno potreben za številne telesne funkcije, je pomembno zavedanje, da "več je bolje" pri dopolnjevanju ne velja. Prevelik vnos, zlasti preko prehranskih dopolnil, lahko povzroči resne zdravstvene težave. Ključnega pomena je uravnotežen pristop, ki upošteva vse vire vitamina D - hrano, sončno svetlobo in prehranska dopolnila - ter se drži priporočenih odmerkov. V primeru dvomov ali posebnih zdravstvenih stanj je vedno priporočljivo posvetovanje z zdravstvenim strokovnjakom.
tags: #dojencek #vitamin #d #predoziranje