Vročina pri dojenčku je pogosto razlog za skrb staršev in lahko privede do obiska pri pediatru. Pomembno je razumeti, kdaj govorimo o povišani telesni temperaturi, kdaj jo lahko obravnavamo kot običajen obrambni mehanizem telesa, kdaj pa je znak resnejšega zdravstvenega stanja ter kako jo pravilno zniževati, da otroku olajšamo prebolevanje okužbe. Vročina sama po sebi ni nevarna, razen v redkih primerih in kadar ob vročini napačno ukrepamo. Pomembno je odkriti vzrok za bolezen, ki je privedel do vročine. Poleg merjenja telesne temperature je zato zlasti pomembno opazovati splošno stanje otroka in morebiten nastop drugih bolezenskih znakov.
Kaj je vročina in kako jo pravilno izmeriti?
O povišani telesni temperaturi ali vročini govorimo, če znaša več kot 37,2 °C, merjeno pod pazduho. Normalna telesna temperatura se sicer giblje med 36,2 °C in 37,2 °C, merjena pod pazduho, do 37,5 °C v ušesu in do 38 °C v zadnjiku. Pri dojenčkih in majhnih otrocih je normalna telesna temperatura nekoliko drugačna od odraslih. Normalna telesna temperatura dojenčka do enega meseca je do 37,5 °C, od enega do treh mesecev pa med 36,8 °C in 37,7 °C. Kot povišano telesno temperaturo se šteje temperatura nad 38 °C, zdravniki o vročini govorijo šele pri 38,5 °C. Visoka vročina nastopi, ko se telesna temperatura dvigne nad 39 °C.
Pomemben je način, na katerega izmerimo telesno temperaturo, saj imajo različni deli telesa različno temperaturo. V preteklosti so bili najbolj poznani klasični termometri z živim srebrom, ki sedaj v Sloveniji že dlje časa niso več dosegljivi. Nadomeščajo jih klasični osebni termometri, ki večinoma delujejo na osnovi galija. Slabost klasičnih steklenih termometrov je, da za merjenje potrebujejo dlje časa kot ostali, pri čemer mora biti otrok miren, poleg tega se ob nepravilnem ravnanju lahko razbijejo. Zato pri majhnih otrocih telesno temperaturo praviloma merimo z elektronskimi termometri v obliki svinčnika, najbolje pod pazduho. Pri dojenčku in majhnem otroku lahko merimo temperaturo tudi v ritki, odsvetuje pa se merjenje telesne temperature v ustih pod jezikom. Strokovnjaki pri otrocih priporočajo uporabo elektronskih termometrov za merjenje temperature v ritki ali pod pazduho ali infrardeči ušesni termometer. Telesno temperaturo moramo meriti v mirovanju, vsaj 2 uri po jedi. Dobro je izmeriti telesno temperaturo otroku, kadar je zdrav, da jo lahko primerjamo z vrednostjo pri bolezni.
Vročina kot obrambni mehanizem telesa
Pomembno je vedeti, da je vročina le eden od bolezenskih znakov in pomemben obrambni odziv organizma ter otrokov zaveznik v boju s povzročitelji bolezni. Ugotovljeno je namreč, da povišana telesna temperatura močno zavre razmnoževanje ter škodljive vplive bolezenskih klic. Hkrati se okrepi obrambni imunski sistem, kar je še posebej pomembno pri virusnih okužbah. Povišana telesna temperatura tudi poveča učinkovitost antibiotikov. Prav zato je nesmiselno zbijati vročino za vsako ceno. Zbijanje vročine lahko posledično pomeni kasnejše prepoznavanje vzroka bolezni, v nekaterih primerih tudi podaljšanje časa zdravljenja.
Visoka telesna temperatura imunskemu sistemu pomaga v boju z mikroorganizmi, zato je ne znižujemo za vsako ceno. Otrok se bo dobro počutil, če ga ne bo zeblo, zato najprej poskrbimo, da mu bo toplo. Ne uporabljamo t. i. "hladnih" metod, ki bi otroka lahko preveč ohladile. Vročina je del telesnega obrambnega odziva, zato nas sama po sebi ne skrbi, lahko pa je skrb vzbujajoč njen vzrok (npr. okužba). Zapomnite si, da vedno ocenjujete otroka, ne vročine. Zaupajte svojemu občutku, saj najbolje poznate svojega otroka, in zdravniku!
Kako ukrepati ob vročini pri dojenčku?
Če vročina pri sicer zdravem otroku, starejšem od treh mesecev, ne preseže 38,5 - 39,0 °C (merjeno pod pazduho) in je otrok ob tem živahen in neprizadet, dobro pije, dovolj lula, otroka le skrbno opazujemo in počakamo z zdravljenjem. Otroka slečemo, na sebi naj ima lahka oblačila iz naravnih materialov. Temperatura prostora naj bo od 20 do 22 °C, prostor pa večkrat dnevno prezračimo. Otroka pokrijemo le z lahko bombažno odejo.
Pomembno je prezračevanje sobe in vzdrževanje sobne temperature med 20 in 22 °C. Otrok naj pije zadosti tekočine, sicer lahko dehidrira. Izogibajte se vsemu, kar dojenčka še dodatno ogreje. Oblecite ga v zračna oblačila in ga pokrijte le z tanko odejo. Temperatura v prostoru naj bo 18-19 stopinj Celzija. Izjema: dokler povišana telesna temperatura še vedno narašča, se lahko zgodi, da bo dojenčka treslo in mu bo hladno. Potem za kratek čas potrebuje toplo odejo. Vroči dnevi z vašim dojenčkom ni nujno, da so preplavljajoči. Z lahkimi oblačili, senco, hidracijo in nekaj skrbno izbranimi pripomočki lahko poskrbite, da bodo zunanje dogodivščine prijetne in varne. Prava oblačila imajo velik vpliv na to, da je dojenčku prijetno hladno. Izbirajte zračna, lahka vlakna, kot sta bombaž ali muslin. Svetle barve odbijajo sonce in pomagajo, da je vašemu dojenčku udobno. Dojenčki, mlajši od šest mesecev, naj čim več časa preživijo v senci, proč od neposredne sončne svetlobe. Izberite senčna mesta, uporabite streho vozička ali ustvarite svojo senco z muslin krpo. Vročina lahko dojenčke hitro izsuši. Če je vaš dojenček izključno dojen ali hranjen po steklenički, mu ponudite obrok pogosteje. Za starejše malčke vzemite s seboj stekleničko z vodo (če pediater meni, da je to primerno za njegovo starost). Tudi z vso pripravo je mogoče, da se dojenček hitro pregreje. Če opazite te simptome, takoj premaknite dojenčka na hladno, odstranite odvečna oblačila in ponudite tekočino. Za dojenčke, mlajše od šest mesecev, je najbolje, da se izogibajo neposredni sončni svetlobi. Če senca ni možna, se lahko na izpostavljene dele kože nanese majhna količina sončne kreme, primerne za dojenčke. Najbolj primerni so zgodnje jutro ali pozno popoldne. Vozička nikoli ne pokrijte v celoti, saj to zadržuje toploto.
Če s splošnimi ukrepi ne uspemo znižati povišane telesne temperature in je otrok neješč in nerazpoložen, se posvetujemo z zdravnikom in, po njegovem nasvetu, splošne ukrepe kombiniramo še z uporabo zdravil - antipiretikov. Pri otrocih najpogosteje uporabljamo paracetamol. Lahko ga dajemo pri vseh starostnih skupinah. Pri novorojenčkih in dojenčkih do 3. meseca starosti smo previdni pri uporabi paracetamola. Priporočen odmerek je 10-15 mg na kilogram telesne teže, odmerke lahko po potrebi ponavljamo na štiri do šest ur. Če se temperatura spet pojavi prej kot v štirih urah po zadnjem odmerku paracetamola, začnemo izmenično dajati druga dostopna zdravila za zbijanje vročine, ki spadajo v skupino t. i. nesteroidnih antirevmatikov. V praksi sta to največkrat ibuprofen v odmerku 5-10 mg na kilogram telesne teže (med posameznimi odmerki mora miniti vsaj šest do osem ur) in diklofenak v odmerku 0,5-1 mg na kilogram telesne teže (med posameznimi odmerki mora miniti vsaj osem ur). Pri otrocih se najpogosteje uporablja paracetamol. Učinkovati začne po približno 20-30 minutah, največji učinek doseže med prvo in drugo uro ter deluje 4-6 ur. V lekarni je dosegljiv na zdravniški recept ali brez zdravniškega recepta v različnih farmacevtskih oblikah, kot sirup, svečke, zrnca za peroralno raztopino ali tablete.
How to check your baby's rectal temperature safely - iProven ProTemp Flex DTR-1221A thermometer
Kdaj je obisk zdravnika nujen?
Opozorilni znaki, ki zahtevajo nujen in čimprejšnji obisk zdravnika: velik napor pri dihanju, pospešeno dihanje, bleda in sivo modrikasta koža, slaba odzivnost, slaboten jok, pretirana zaspanost, neješčnost. Pri otrocih, mlajših od treh mesecev z vročino nad 380C: pri otrocih, mlajših od 6 mesecev z vročino nad 390C; pri vseh otrocih z vročino nad 400C. Te vrednosti morajo biti izmerjene pod pazduho. Če se otrok ne odziva na zdravljenje z antipiretiki in splošnimi ukrepi in traja vročina dlje kot 3 dni, še posebno, če se otrokovo stanje slabša.
Če otrok ob povišani telesni temperature ostane dejaven, primerno zauživa tekočino in se dobro počuti, temperature ni potrebno zniževati z zdravili. Otroku moramo omogočiti hlajenje z zmanjšano količino oblačil in pitjem zadostne količine tekočine. Običajno svetujemo zniževanje telesne temperature pri otroku s fizikalnim hlajenjem (mlačne obloge ali kopel), in/ali paracetamolom (sirup, svečke za rektalno uporabo ali tablete pri večjih otrocih), kadar otrok ob povišani telesni temperaturi zavrača tekočino, težko diha ali se slabo počuti. Pri nekaterih boleznih vročina narašča zelo počasi (tudi nekaj ur) do najvišje vrednosti. Takrat se večina otrok slabše počuti, težko diha, zavrača tekočine in ima slab apetit. Ob nekaterih obolenjih lahko otroka ob naraščanju vročine trese mrzlica. Takrat je ob naraščanju vročine potrebno otroku omogočiti segrevanje, zato ga pokrijemo z odejo. Ko temperatura naraste do najvišje točke, damo zdravila ali začnemo s hlajenjem osrednjega predela telesa (glava, trup), nikoli ne polagamo hladnih obkladkov na roke ali noge. Pripraviti moramo tudi vodo z ustrezno temperaturo, kadar otroka hladimo s kopeljo (ko ga položimo v kopel, naj bo temperatura vode od 36 do 37 ºC, vodo postopno ohlajamo z dodajanjem hladne vode).
Če merimo v ušesih, je mejna vrednost višja za približno 1° C. Sicer pa velja, da moramo pri povišani temperaturi poskrbeti, da otrok počiva in zaužije dovolj tekočine. Potrebno je skrbno opazovanje otroka in spremljanje drugih bolezenskih znakov. Najpogostejša napaka, ki jo delajo starši je, da ‘zbijajo’ temperaturo takoj, ko začne naraščati (izjema so otroci, ki so že imeli vročinske krče). Takojšnje zniževanje temperature je potrebno le pri otrocih, ki imajo težko prirojeno napako ali kronično bolezen in bi jih vročina lahko ogrožala. Vedeti moramo, da je zniževanje vročine le prehodno, saj bo temperatura ponovno narasla, dokler ne bo minil vzrok, ki je vorično povzročil. Cilj zniževanja telesne temperature je zato zmanjšati in ublažiti neugodje. Če vročina pri sicer zdravem otroku, starejšem od treh mesecev, ne preseže 38,5-39,0 °C in je otrok ob tem živahen in neprizadet, dobro pije, dovolj lula, ga le skrbno opazujemo in z vzročnim zdravljenjem počakamo.
Če se otrok obnaša nenavadno, slabo pije, je utrujen ali celo apatičen, je zdravniški nasvet bistvenega pomena, predvsem v prvem letu življenja. Tudi povišana telesna temperatura, ki traja dlje kot 24 ur, je eden od razlogov, da se posvetujete s svojim zdravnikom. To je potrebno tudi, če je dojenček apatičen in slabo pije. Vzrok za obisk zdravnika so tudi spremljajoči simptomi, kot so vročina, gnojen izcedek iz nosu, kašelj, bolečine, bruhanje in driska.
Spremljanje drugih bolezenskih znakov
Otroka je potrebno skrbno opazovati, ko je zdrav in kadar je bolan. Pozorni moramo biti na obnašanje otroka, njegovo dejavnost, tek, motnje spanja, dihanje, kašelj, bruhanje ter odvajanje vode in blata. Zelo pomemben je podatek o količini popite tekočine in izgledu otrokove kože (pojav izpuščaja, napetost kože, če ima otrok tudi drisko in bruha). Kadar ima otrok vročino, ga opazujemo tudi v spanju. Pomembno je vedeti, da je zniževanje vročine le prehodno, saj bo temperatura ponovno narasla, dokler ne odstranimo glavnega vzroka, ki je vročino povzročil. Cilj zniževanja telesne temperature je zmanjšati in ublažiti neugodje ter preprečiti vročinske krče pri občutljivih otrocih.
Tudi povišana temperatura pri dojenčkih je pogosta med rastjo zob. Zobki, ki se prebijejo skozi dlesni, lahko povzročijo rahlo zvišanje temperature, ki običajno traja nekaj dni. Če vaš dojenček doživlja to fazo, boste opazili tudi otečene in vnete dlesni. Vročina je del telesnega obrambnega odziva, zato nas sama po sebi ne skrbi, lahko pa je skrb vzbujajoč njen vzrok (npr. okužba).
Pomembni nasveti za starše
- Opazujte otroka: Otrok je vaš najboljši pokazatelj. Če se vam zdi, da je resno bolan, ne odlašajte z obiskom zdravnika.
- Hidracija: Zagotovite, da otrok pije dovolj tekočine.
- Udobje: Oblecite otroka v lahka, zračna oblačila in ga pokrijte s tanko odejo. V prostoru vzdržujte primerno temperaturo (približno 20-22 °C).
- Zdravila: Če je potrebno, uporabite zdravila za zniževanje vročine po navodilih zdravnika ali farmacevta. Vedno se posvetujte o pravilnem odmerjanju glede na težo otroka.
- Fizikalno hlajenje: Mlačne obloge ali kopeli lahko pomagajo pri zniževanju telesne temperature.
- Zaupanje: Zaupajte svojemu občutku in se po potrebi posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom.
O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali farmacevtom. Rasta R. Radešček. Sweetman SC (Ed), Martindale: The Complete Drug Reference. London: Pharmaceutical Press. Feverish illness in children. NICE clinical guideline 47.www.nice.orgCG047. Datum priprave informacije: Julij, 2023. Vsebino sta pripravila Tanja Javh, dr. med., spec. ped., in Nik Beseničar, dr. med., spec.