Svetovni teden dojenja, ki ga v Sloveniji obeležujemo v prvih oktobrskih dneh, je del globalnih aktivnosti Svetovne zveze za podporo dojenju. S tem tednom, ki ga zaznamujejo v več kot 150 državah, se želi usmeriti pozornost družbe k osveščanju o pomenu dojenja, še posebej v kontekstu usklajevanja materinstva z delovnimi obveznostmi. Moto letošnjega tedna dojenja, "Dojenje in delo - naj deluje", poudarja pomen podpore dojenju zaposlenih mater ter spodbuja ustvarjanje pogojev, ki omogočajo dojenje v različnih okoljih, vključno z delovnim mestom in javnimi prostori.
Zakonski okvir in pravice doječih mater v Sloveniji
Zavedanje o pravicah doječih mater je ključno za njihovo dobro počutje in uspešno nadaljevanje dojenja ob vrnitvi na delo. Slovenska zakonodaja na tem področju ponuja več pomembnih določb. Zakon o delovnih razmerjih (ZDR-1) namreč določa, da ima delavka, ki doji otroka, mlajšega od 18 mesecev, in dela s polnim delovnim časom, pravico do enournega odmora za dojenje med delovnim časom. Ta pravica predstavlja pomemben mehanizem za ohranjanje dojenja, saj materi omogoča, da otroku zagotovi hranjenje z materinim mlekom tudi med delovnim dnem. Nadomestilo plače za čas tega odmora je urejeno v predpisih o starševskem varstvu. V skladu z mednarodnimi normami, kot je Konvencija Mednarodne organizacije dela št. 103 o varstvu materinstva, ima delavka pravico do enega ali več dnevnih odmorov ali skrajšanja dnevnega delovnega časa zaradi dojenja otroka.
Pomembno je, da se delavka, ki namerava koristiti to pravico, o tem pred vrnitvijo na delo pravočasno pogovori s svojim delodajalcem in mu predloži zdravniško potrdilo izbranega pediatra, ki potrjuje, da se otrok še doji. Odmor za dojenje je mogoče koristiti najhitreje eno uro po prihodu na delovno mesto in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa, kar pomeni, da odmora ni mogoče koristiti tako, da bi se s tem zaključilo delo v krajšem času. Prav tako je treba vedeti, da se čas odmora za dojenje ne šteje v čas za malico, ki pripada delavcu. Čas odmora za dojenje se šteje v delovni čas. Do devetega meseca otrokove starosti materi pripada nadomestilo za čas odmora za dojenje, v naslednjih devetih mesecih, torej do otrokovega 18. meseca, pa ta odmor ni plačan. Kljub temu država za čas odmora za dojenje plača prispevke za socialno varnost v določeni sorazmerni višini, kar zagotavlja socialno varnost materi.
Dojenje po prvem letu starosti in koristi za otroka
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO), UNICEF in pediatrična stroka priporočajo izključno dojenje v prvih šestih mesecih otrokove starosti, čemur sledi pravočasno, primerno in varno dopolnilno hranjenje, ob nadaljevanju dojenja do dveh let ali dlje. Materino mleko predstavlja najprimernejšo obliko prehranjevanja za otroka, saj vsebuje vse potrebne hranilne snovi za njegovo rast in razvoj, hkrati pa omogoča tudi hitrejše okrevanje za mamo. Materino mleko je vedno na voljo, ob pravem času, v pravi obliki in temperaturi, je higiensko neoporečno in brezplačno.
Dr. Zalka Drglin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje poudarja, da ima materino mleko tudi po prvem letu otrokove starosti izjemne koristi. Dojenje pomaga ščititi otroka pred okužbami, kar je še posebej pomembno v obdobju po šestem mesecu starosti, ko otrok spoznava okolico in predmete z dajanjem stvari v usta. Podaljšano dojenje zmanjša tudi pojavnost alergij in astme, tveganje za nastanek celiakije ter verjetnost za debelost in sladkorno bolezen tipa 1 in tipa 2 v otroštvu in adolescenci. Kljub nekaterim predsodkom o dojenju po prvem letu starosti, kot so komentarji, da je otrok, ki že hodi, prevelik za dojenje ali se samo crklja, stroka poudarja, da materino mleko tudi v tem obdobju ostaja pomemben vir hranil, zaščite pred boleznimi, varnosti in tolažbe. Če mama želi dojiti in če otrok dojenje potrebuje, je smiselno z njim nadaljevati, četudi otrok obiskuje vrtec in četudi se je mama vrnila na delovno mesto.
Dojenje po prvem letu in odstavljanje
Podpora delodajalcev in družbe
Za uspešno usklajevanje dojenja in dela so ključni tudi podpora delodajalcev in širše družbe. Delodajalce je treba ozaveščati o pomenu dojenja in jim dati posluh za potrebe doječih mater. Družinam prijazne politike na delovnem mestu, kot so plačan porodniški dopust, redni odmori za dojenje, zagotovitev prostorov, kjer lahko matere dojijo ali iztiskajo mleko, in podobni ukrepi, ustvarjajo okolje, ki koristi ne le zaposlenim ženskam in njihovim družinam, ampak tudi delodajalcem. Ti ukrepi namreč ustvarjajo gospodarske donose z zmanjšanjem odsotnosti z dela, povečanjem zadržanja zaposlenih in izboljšanjem produktivnosti.
V Sloveniji imamo visok delež dojenja v porodnišnicah, od katerih jih ima večina naziv Novorojencem prijazna porodnišnica. V povprečju je ob odpustu iz porodnišnic dojenih več kot 90 odstotkov novorojenčkov. Vendar pa se po odpustu iz porodnišnic pogostnost dojenja hitro zmanjšuje, saj se večina zaposlenih žensk po izteku porodniškega dopusta prične ponovno opravljati delo za polni delovni čas. Zato je pomembno, da se kultura dojenja ohranja in podpira tudi po vrnitvi matere na delovno mesto.
Nacionalni inštitut za javno zdravje ob letošnjem tednu dojenja izpostavlja pomen očetove podpore dojenju. Podpora s strani partnerja, družine in družbe je ključnega pomena za uspešno dojenje. Prav tako je pomembno spremljanje in razumevanje kazalnikov dojenja kot pokazateljev uspešnosti izvajanja strategij podpore dojenju.
Izzivi in rešitve pri usklajevanju dojenja in dela
Kljub zakonskim določbam in splošnemu zavedanju o pomenu dojenja, se mnoge doječe matere soočajo z izzivi pri usklajevanju delovnih obveznosti z dojenjem. Nekateri malčki izgubijo interes za dojko že pred vrnitvijo matere v službo, medtem ko se drugi še vedno pogosto dojijo ob svojem prvem rojstnem dnevu, ko se običajno vključujejo v vrtec. To lahko povzroči stisko pri materi, ki skrbi, kako bo otrok zdržal brez dojenja celih osem ur ali več.
V takih primerih je lahko koristna pravica do krajšega delovnega časa, ki jo slovenska zakonodaja omogoča tudi samozaposlenim materam in očetom. Ob rojstvu prvorojenca lahko eden od staršev koristi pravico do krajšega delovnega časa do otrokovega tretjega leta starosti. Ta pravica sicer pomeni nižje plačilo za krajši delovni čas, vendar je preostanek plačila urejen v skladu s predpisi o starševskem dopustu.
Primer izkušnje mamice Blanke, ki je uspešno koristila pravico do odmora za dojenje, prikazuje, da je s pravo komunikacijo z delodajalcem in dobro organizacijo mogoče najti rešitev. Zaradi bližine doma je lahko uro odmora za dojenje koristila tako, da je otroka podojila pred njegovim dopoldanskim počitkom, nato pa se je sama vrnila v službo. Ta urnik je bil prilagojen otrokovim potrebam in omogočil nadaljevanje dojenja tudi po vrnitvi matere na delo.
Po drugi strani pa se pojavi drugačna situacija pri anonimni mamici, ki dela v bolnišnici. Njena vodja je predlagala, da namesto odmora za dojenje med delovnim časom izkoristi čas pred ali po delovniku, saj bi vmesno odhajanje iz službe motilo otrokov ritem v vrtcu. To kaže na različne pristope in potrebe delovnih okolij ter na pomen individualnega dogovora med materjo in delodajalcem.
Pomen ozaveščanja in podpore
Kljub obstoječim zakonom in prizadevanjem za spodbujanje dojenja, se zdi, da veliko doječih mamic še vedno ne pozna ali ne koristi svoje pravice do odmora za dojenje. Projekt "Dojenju prijazno mesto", ki ga v Sloveniji izvajata UNICEF Slovenija in Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja, ima pomemben vpliv na širjenje zavedanja o pomenu dojenja med strokovnimi delavci, lokalno skupnostjo in splošno javnostjo, vključno z delodajalci. Redna strokovna srečanja, kot je tisto, ki ga organizirata Nacionalni odbor za spodbujanje dojenja pri UNICEF-u Slovenija in Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije, omogočajo izmenjavo izkušenj in širjenje dobrih praks.
Kljub temu, da je delež izključno dojenih otrok pri šestih mesecih starosti v Sloveniji skromen, je spodbudno, da večina mater svoje novorojenčke prične dojiti. Zato je ključnega pomena, da se družba kot celota trudi ustvarjati takšne razmere, da bo hranjenje z materinim mlekom popolnoma naraven in normalen proces v življenju vseh. To vključuje tudi ozaveščanje delodajalcev, da bi imeli posluh za doječe matere, in spodbujanje dobrih praks dojenja, ki so pomembne za sobivanje živih bitij na planetu in varovanje skupne Zemlje.