Biti ali ne biti. Dojiti ali ne dojiti. To zadnje je vprašanje, s katerim se dandanes soočajo številne mamice, pa ne v porodnišnici, temveč bodisi na javnem mestu ali le pri družinskem kosilu. V številnih kulturah, kjer nego dojenčka dojemajo precej bolj intuitivno, je precej samoumevno, da mame svoje otroke podojijo kadar koli in kjer koli. V zahodnem svetu pa je dojenje predmet pereče debate, ki je v družbi deležna diametralno nasprotujočih se mnenj. Dojenje samo je staro toliko kot človeštvo, saj predstavlja primarni vir prehrane za novorojenčke in otroke v prvih mesecih starosti vse do uvajanja goste hrane. Materino mleko ima ključno vlogo pri razvoju dojenčka, pomembno pa vpliva tudi na nagnjenost k boleznim v kasnejših življenjskih obdobjih. Prav zato se mame spodbuja, da otroka prvič k prsim pristavijo že v prve pol ure po porodu in novorojenčka pristavijo k prsim vsakič, ko pokaže željo, da bi se dojil.
Materino mleko se skozi različna življenjska obdobja spreminja in prilagaja potrebam otroka, zato Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in druge vodilne zdravstvene organizacije priporočajo izključno dojenje vsaj prvih šest mesecev, nato pa nadaljevanje dojenja skupaj s pripravljeno hrano do dveh let ali celo dlje (dokler si mama in otrok to želita). Dojenje je namreč precej več kot le hrana malemu nebogljenemu bitju, saj nudi tudi varnost, udobje in ustvarja močno vez z mamo, sesalni refleks pa dojenčka tudi pomirja. Po navedbah Unicefa ima dojenje pozitiven vpliv na celotno družbo. Dojeni otroci so tako bolj zdravi, posledično pa starši redkeje potrebujejo bolniško odsotnost z dela. Poleg tega Unicef navaja tudi manjše stroške za zdravstvo ob upoštevanju blagodejnega vpliva dojenja na dojenčka in mater, pa tudi prihranke za družino (z dojenjem naj bi prihranili približno tisoč evrov letno, za razliko od mlečnih formul) in pozitiven vpliv na okolje.
Zgodovinski pogled in spremembe družbenih norm
V 20. stoletju se je pogled na dojenje v zahodni družbi precej spremenil, tako zaradi številnih dejavnikov. Porodi so se preselili v porodnišnice, kjer osebje ni bilo venomer usposobljeno, da bi novopečene mame spodbudilo in jim pomagalo pri uvodnih korakih v dojenje. V času po drugi svetovni vojni in z emancipacijo so tudi ženske dobile možnost za delo, zaradi česar je dojenje za mnoge družine postalo precej nepriročno, sploh ob komercializaciji in industrijski proizvodnji nadomestkov materinega mleka, t. i. mlečne formule, proti koncu 19. stoletja. Ta je dolgo veljala za sodobno rešitev za mlade mame, medtem ko so številni na dojenje gledali kot precej bolj arhaično. V prvih tednih po porodu je dobro, da si za dojenje vzamemo čas. Ko otrok pokaže potrebo po dojenju, se udobno namestimo, si pripravimo dovolj vode za hidracijo in morda prigrizek ter se posvetimo dojenju. V prvih mesecih življenja otrok pogosto ni dojemljiv na distrakcije iz okolja, čeprav se priporoča, da si že od samega začetka za dojenje izberete miren kotiček, brez nepotrebnih motilcev (televizor, telefon itd.). Ko otrok postaja vse bolj pozoren na dogajanje okrog sebe, lahko to vpliva tudi na površne podoje, zato je najbolje, da se doji takoj po počitku in tik pred spanjem, ko v njegovi okolici ni nepotrebnih distrakcij in je dovolj utrujen, da se bo osredotočil le na dojenje.
V preteklosti so ga opredeljevali kot tako zelo splošno in običajno dejanje, da so se ženske iz premožnih družin odrekale prvemu pravemu stiku s svojim otrokom in so dojenje prepustile dojiljam. Odnos do dojenja pa se je sčasoma pričel spreminjati. Že v 15. stoletju je prišlo v Evropi do prvih sprememb, saj so ljudje namesto materinega mleka za hranjenje dojenčkov poskušali uporabiti kravje ali kozje mleko. Poskusi niso bili uspešni. Prve izboljšane formule za novorojenčke so se pojavile v 19. Do ključnih sprememb je prišlo v začetku 20. stoletja, saj so postale mlečne formule resna konkurenca naravnemu, materinemu mleku. Ljudje so pričeli na dojenje gledati zelo negativno, v nekaterih državah pa so ga celo označili kot nizkorazredno in nekulturno početje. Uporaba mlečnih formul je vztrajno naraščala, njihova proizvodnja pa se je po koncu druge svetovne vojne še dodatno povečala. V večini držav je tabu tema že samo dojenje, zato si lahko predstavljamo, kakšno je mnenje ljudi o dojenju v javnosti. Hranjenje dojenčkov poteka v rednih časovnih intervalih, zato otrokovih potreb po prehranjevanju ni mogoče natančno določiti s pripravo časovnega načrta. Mnogi ljudje se ob tem vprašajo, ali bi morala doječa mati vse dni preživeti doma samo zato, da se ne bi srečala s potrebo po hranjenju otroka na javnem mestu.
Dojenje v javnosti: Med naravnostjo in nelagodjem
Posebno polemiko v družbi sproža dojenje na javnih mestih. Medtem ko nekateri dojenje v javnosti dojemajo kot naravno in normalno, drugi to vidijo kot nekaj, kar bi moralo ostati v zasebnosti. Dojenje v javnosti je za nekatere še vedno razkazovanje mame in njenih prsi, četudi živimo v družbi, kjer so ženske razgaljene prsi uporabljene za potrebe trženja kot predmet poželenja na vsakem koraku, tudi na reklamnih panojih. Prav seksualizacija prsi v zahodnem svetu je po ugotovitvah raziskovalcev veliko prispevala k negativni podobi dojenja v javnosti. Dejstvo je, da sta mama in otrok aktivna člana družbe, ki tako kot drugi rada obiščeta park ali se okrepčata v restavraciji, zato ni nobene potrebe, da se skrivata za štirimi stenami doma. Da bi bilo dojenje kar najbolj nemoteno tudi pri tem številni rešitev vidijo v primerno urejenih kotičkih za dojenje. V Sloveniji ta trend še ni povsem prepoznan, medtem ko je v tujini pogosto stalna praksa. S tem ugodimo mamicam v želji po miru in tišini ter zasebnosti med dojenjem, saj se lahko udobno namestijo v za to primernih kotičkih, namesto da bi se pred očmi javnosti skrivale na javnih straniščih.
Kot rečeno, je priporočljivo, da si za dojenje vsaj v prvih tednih, ki so bistvenega pomena za ustvarjanje primerne zaloge mleka, poiščemo miren in udoben prostor. Dojenje lahko traja tudi dlje časa, kar je v današnjem času lahko težava, saj smo ljudje le poredko soočeni z ‘dolgčasom’, glede na to, da je največji motilec venomer na dosegu rok. Mobilni telefon je namreč postal del vsakdanjika, ki vse prevečkrat najde mesto v naših rokah, četudi smo obdani z najbližjimi. V svetu, kjer je pomembno biti na tekočem z dogajanjem in biti povezan, številne mame dojenje izkoristijo za brskanje po družabnih omrežjih ali celo za delo. A moteči dejavniki lahko zmotijo intimnost in povezanost, ki ju prinaša dojenje, saj dojenček s pogledom išče mamine oči, te pa so usmerjene v mobilni zaslon. Očesni stik je namreč bistvena oblika človeške komunikacije, sploh v prvem letu življenja pa obrazna mimika in očesni stik predstavljata pomemben medij za komunikacijo s sočlovekom. Ob vse večji zlorabi mobilnega telefona se otrok kar naprej bori za pozornost odraslega. Dojenčki so zelo intuitivna bitja in hitro zaznajo, da naša pozornost ni več na njih, ko brezizrazno zremo v zaslone telefonov. Naš obraz je ob tem povečini nepremičen, kar v dojenčku sproža nemir, zaradi česar želi pritegniti našo pozornost, saj brezizrazen obraz razume kot izgubo stika. Uporaba telefona med dojenjem pa lahko vpliva tudi na njegovo uspešnost.
Pravna in družbena podpora doječim materam v Sloveniji
V Sloveniji marsikatera mamica ni seznanjena z zakonom, da ji, če po vrnitvi na delovno mesto (po izteku porodniškega dopusta in ob zaposlitvi za polni delovni čas) še vedno doji, pripada odmor za dojenje, ki traja najmanj uro dnevno. Mama tako lahko svojega otroka podoji, če je delovno mesto v bližini doma, ali pa si mleko v primerno urejenem prostoru iztisne in ga ustrezno shrani. Za čas odmora je mati upravičena do nadomestila, in sicer v višini sorazmernega dela osnove, kot se izračuna za materinski dopust. Mame po Zakonu o delovnih razmerjih lahko uveljavljajo pravico do odmora za dojenje vse do otrokovega 18. meseca starosti. Potrdilo, da se otrok še doji, vam izda izbrani otrokov pediater na posebnem obrazcu, vlogo za uveljavljanje pravice pa skupaj s potrdilom oddate na Centru za socialno delo.
Omeniti je potrebno, da v večini primerov težava ni v zakonu. Ne obstaja zakon, ki bi v Sloveniji prepovedoval dojenje na javnih mestih. Pogosto doječe matere od dojenja v javnosti odvrnejo obtožujoči pogledi. Mnogi menijo, da je za to kriva sodobna družba, ki na dojenje ne gleda več kot na naravno dejanje. Vse večje število ljudi ženske prsi dojema v seksualnem konceptu, dojenje pa posledično kot sprevrženo dejanje. Lahko rečemo, da so k nastali situaciji v veliki meri pripomogli tudi mediji, saj je primarna vloga ženskih prsi popolnoma drugačna, kot nam jo predstavljajo danes. Situacijo si lahko razlagamo tudi na povsem drugačen način. Morda ljudje čutijo, da so prsi zasebni del ženske anatomije, njihovo izpostavljanje v javnosti pa je posledično razumljeno kot moralno napačno. Dejstvo je, da ne obstaja veliko žensk, ki bi svojega otroka hranile na javnem mestu. Ker je torej odločitev o dojenju v javnosti izključno materina, je zelo pomembno, da njeno odločitev spoštujejo in spodbujajo vsi družinski člani, nenazadnje pa tudi širša družba. Danes obstaja veliko načinov, kako se lahko zaščitimo pred radovednimi pogledi. Če se torej kadarkoli iz takšnih ali drugačnih razlogov mati odloči dojiti v javnosti, naj poskrbi, da bo hranjenje otroka izvedeno na čim bolj diskreten način.
Prednosti dojenja in podpora materam
Materino mleko se skozi različna življenjska obdobja spreminja in prilagaja potrebam otroka, zato Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in druge vodilne zdravstvene organizacije priporočajo izključno dojenje vsaj prvih šest mesecev, nato pa nadaljevanje dojenja skupaj s pripravljeno hrano do dveh let ali celo dlje (dokler si mama in otrok to želita). Dojenje je namreč precej več kot le hrana malemu nebogljenemu bitju, saj nudi tudi varnost, udobje in ustvarja močno vez z mamo, sesalni refleks pa dojenčka tudi pomirja. Po navedbah Unicefa ima dojenje pozitiven vpliv na celotno družbo. Dojeni otroci so tako bolj zdravi, posledično pa starši redkeje potrebujejo bolniško odsotnost z dela. Poleg tega Unicef navaja tudi manjše stroške za zdravstvo ob upoštevanju blagodejnega vpliva dojenja na dojenčka in mater, pa tudi prihranke za družino (z dojenjem naj bi prihranili približno tisoč evrov letno, za razliko od mlečnih formul) in pozitiven vpliv na okolje.
Materino mleko je idealen vir hrane za dojenčke, saj jim nudi vse hranljive snovi, ki jih potrebujejo za normalen in zdrav razvoj. Hkrati vsebuje tudi protitelesa, ki naše najmlajše ščitijo pred pogostimi otroškimi boleznimi (diareja, pljučnica itd.). Gre za hrano, ki je varna in enostavna za uporabo, hkrati pa tudi ekonomsko dostopna. Hkrati pa je dojenje tudi prijazno do našega naravnega okolja. Pozor! Izkušnje, ki jih ženske doživljamo pri dojenju so različne od vsake posameznice. Pri nekaterih dojenje steče brez težav, pri drugih pa se, zlasti na začetku, pojavi kar nekaj preprek. Včasih so izkušnje izjemno lahkotne, drugič pa jih spremljajo neznosne bolečine. Posploševanje dojenja, kot nečesa prijetnega ali neprijetnega je irelevantno. Dojenje je čudovit naraven proces in edinstvena izkušnja, ki povezuje mamico in dojenčka. Sodobna družba je veliko ljudi prepričala, da na prsi gledajo le iz seksualnega vidika, zanemarjajo pa njihovo osnovno biološko vlogo - prehrano dojenčka. Vendar je prav dojenje tisto, ki predstavlja naravno hranjenje. In če lahko mamice na javnih mestih otroku ponudijo stekleničko s prilagojenim mlekom, zakaj mu ne bi smele ponuditi tudi svojih prsi? Navsezadnje gre v obeh primerih za dejstvo, da je treba otroka nahraniti, način hranjenja pa ne sme biti povod za diskriminacijo. Nikoli in nikdar.
V Sloveniji imajo matere pravico dojiti svoje otroke v kateremkoli javnem prostoru, v katerega je dovoljen vstop z otroci. To pomeni, da so zaščitene pred morebitnimi negativnimi reakcijami in tudi prošnjami, da se umaknejo. Zakon o varstvu javnega reda in miru prepoveduje kakršnokoli diskriminacijo ali moteče vedenje do doječih mater. Dojenje v javnosti je v različnih delih sveta različno sprejeto. V državah, kot so Norveška in Švedska, je dojenje v javnosti povsem običajno in kulturno sprejeto, medtem ko se v nekaterih drugih državah, kot so ZDA, matere soočajo z večjim nelagodjem in celo s prošnjami, naj se umaknejo v zasebne prostore. V Franciji in Italiji je dojenje v javnosti večinoma sprejeto, vendar se od mater pogosto pričakuje, da bodo to storile diskretno. V mnogih afriških in azijskih kulturah je dojenje še vedno močno vpeto v vsakdanje življenje, zato dojenje v javnosti ni deležno pravzaprav nobene posebne pozornosti.
Čeprav zakon ščiti pravice mater, je nelagodje ob dojenju v javnosti lahko osebna ali družbena ovira. Izbira oblačil: Nosite oblačila, ki olajšajo diskretno dojenje. Če se srečujete s težavami ali negativnimi odzivi pri dojenju v javnosti, se spomnite, da imate pravico poskrbeti za svojega otroka kjerkoli. Pomembno je, da se osredotočite na potrebe svojega otroka in ne na mnenja drugih.
Podpora in priporočila za doječe matere
V zadnjih letih je po spletu zaokrožilo kar nekaj kontraverznih posnetkov in socialnih eksperimentov, v katerih dobimo vpogled v obe strani. Po eni ljudi, ki jih dojenje v javnosti moti, po drugi strani pa ogorčene mamice in ljudi, ki se jim postavijo v bran. Ko pogledamo med komentarje, se včasih celo zdi, da je družbena sprejemljivost dojenja v javnosti postala najbolj atraktivna debata našega časa, ki se še nekaj časa ne bo končala.
Če želite, lahko pri dojenju v javnosti uporabite tudi tetra pleničko. Nadenite si nedrček za dojenje, ki vam bo celoten proces zagotovo bistveno olajšal. Če ste na začetku nekoliko živčne, poskusite dojiti na mirnejših lokacijah (v parku, mirnem lokalu z manj ljudmi). Ne pozabite dihati. Globok vdih in izdih bosta zagotovo pomagala, da najdete pogum, ki ga potrebujete za začetek. Sicer pa ne pozabite, da je pri nas veliko prostorov, ki so dojenju prijazni. Predvsem je pomembno, da se osredotočite nase in na svojega dojenčka, ne toliko na okolico. Tudi, če od mimoidočih dobite kakšen začuden pogled, si ga nikar ne vzemite s srcu. Počnete namreč nekaj naravnega in čudovitega.
V Sloveniji ima veliko nakupovalnih centrov in trgovin z otroško opremo posebej urejene sobice, ki so namenjene tako previjanju kot dojenju otroka. Priporočljivo je, da jih uporabljate, pa ne zato, ker bi se morali skriti proč od oči javnosti, temveč zato, ker bo vaš otrok v takem okolju imel mir, ki ga potrebuje med hranjenjem. Četudi imate pravico dojiti v javnosti, pa je vprašanje, kakšen je vaš odnos do te pravice. Pravzaprav ima vsaka mama drugačnega. Za udobno dojenje v javnosti je namreč treba najti pravilno ravnotežje med zadovoljevanjem potreb dojenčka ter sramežljivostjo, ki nastopi zaradi deljenja intimnega trenutka z drugimi ljudmi. Dojenje pač vključuje prsi, ki jih po navadi ne razkrivamo v javnosti. In diskretnost, ki jo pri tem želite, ne pomeni, da vam je nerodno ali da se sramujete hranjenja svojega otroka - gre le za to, da se ne želite počutiti nelagodno ali nelagodje zbujati v drugih.
V času svetovnega tedna dojenja, ki poteka med 1. in 7. avgustom, se poudarja pomen podpore doječim materam. Z vodilom "Opolnomočimo starše, omogočimo dojenje" želimo opozoriti, kako pomembno je dobro informiranje bodočih staršev in staršev dojenčkov o laktaciji in dojenju, obenem pa zagotoviti kar najboljšo podporo in pomoč, da dojenje dobro (s)teče. Na voljo so čudovite svetovalke, ki nudijo konkretno pomoč, kadar se mama zaradi dojenja znajde v stiski. Kadar se matere srečajo z dvomi in težavami, bi potrebovale več učinkovite in pravočasne pomoči, konkretno podporo pri pridobivanju spretnosti dojenja in preverjene, točne in ustrezne informacije ter nasvete, kaj storiti v njihovem primeru. Da bi doječe matere dobile, kar potrebujejo, bi kazalo okrepiti svetovalne storitve strokovnjakinj in strokovnjakov za dojenje v zdravstvenem sistemu in zunaj njega ter okrepitev znanja o laktaciji in dojenju vseh zdravstvenih strokovnjakov, ki sodelujejo z družinami z dojenčkom. Smiselno je tudi razgrajevati predsodke in napačna prepričanja o dojenju, zaradi katerih nekatere matere začnejo dvomiti vase, še posebej, če jih njihovi bližnji prepričujejo na primer o domnevni »vodenosti« njihovega mleka ali o tem, da bo dojenje leto dni starega otroka škodovalo njegovemu razvoju.