Dojenje je naraven proces, ki prinaša številne koristi tako materi kot otroku. Vendar pa se med njim lahko pojavijo tudi določene težave, kot je mastitis ali zamašen mlečni vod. V takih primerih se lahko kot diagnostično in terapevtsko orodje izkaže ultrazvok dojk. Ta članek bo podrobno raziskal te teme, od vzrokov in simptomov mastitisa ter zamašenih mlečnih vodov, do zdravljenja in preventive, s poudarkom na vlogi ultrazvoka.
Kaj je mastitis in zakaj do njega pride?
Mastitis je pogosta težava, ki se pojavi pri doječi materi. To je zastojno vnetje, ki lahko napreduje ali pa ne. Spremljajo ga naslednji znaki: temperatura nad 38 stopinj Celzija, lahko tudi mrzlica, dojka oteče, pordi, proti pazduhi so opazne rdeče črte. Dojka je na otip topla oz. celo vroča. Prisotno je splošno slabo počutje. Običajno mleko na prizadeti dojki slabše izteka. Povišani so tudi vnetni kazalci v krvi.
Zakaj pride do njega? Mleko iz dojke ni sterilno. Ko pride do zastoja mleka v dojki, na tistem mestu nastanejo določene spremembe v tkivu, ki imajo za posledico pronicanje malih količin mleka v okoliško tkivo. Le-to pa reagira lokalno, in sicer z bolečino, oteklino in vročico. Ko pa mlečne sestavine preidejo tudi v krvne žile, je odgovor sistemski, pride do okužbe (pojavijo se bolečina, rdečina, povišana temperatura, povišani so vnetni kazalci v krvi). Poleg tega viri navajajo tudi naslednje vzroke za razvoj mastitisa: nepopolno praznjenje dojk, preveliko nastajanje mleka, stres, utrujenost in uporaba krem za razpokane bradavice.
Kako preprečiti mastitis in zamašen mlečni vod?
Ključnega pomena je poučiti matere o pravilnem pristavljanju otroka na dojko in zagotoviti dovolj pogosto praznjenje dojk. Izogibati se je treba uporabi dud, ki so lahko vir nesnage, obenem pa prelagajo dojenje. Nujna je temeljita higiena rok, skrbeti je treba, da so bradavice vedno na čistem in suhem.
Razlika med mastitisom in zamašenim mlečnim vodom
Zamašen mlečni vod se od mastitisa razlikuje predvsem po tem, da ga ne spremlja povišana temperatura. Običajno ga povzroči pritisk od zunaj, recimo tesen modrček, razni trakovi ali celo prsti matere med dojenjem. Mati v dojki zatipa kot grah velike zatrdline, ki so prav tako boleče. Na mestu zatrdline se lahko pojavi tudi rdečina, vendar telesna temperatura ni povišana in materino splošno stanje je dobro. Do težave z zamašitvijo pride, če se mlečna žleza ne prazni dovolj.
Zdravljenje mastitisa in zamašenega mlečnega voda
Gretje in masaža prizadete dojke pred in med dojenjem ter hlajenje po zamašeni vod hitro sprostijo. Otroka je treba pogosto dojiti, da se dojka prazni. V primeru zamašenega mlečnega voda je pomembno, da na tej dojki dojite pogosto (pri vsakem podoju vsaj enkrat, lahko dvakrat in lahko tudi vmes dojite, masirate, ogrevate, za lajšanje bolečin pa hladni obkladki). Pomembno je, da pretipate predel, kjer je zastoj, poskušate ugotoviti, ali je kakšna bulica pod kolobarjem, na vrhu bradavice (čepek?) ali kje v tkivu, kjer bi lahko dodatno masirali in ročno iztiskali ob pritiskanju na ta predel. Včasih mamice lahko same iztisnejo tako gnojno zamašitev skozi bradavico (videti je kot “špaget” gnoja, ki se lahko izloča tudi ob večkratnem iztiskanju in masiranju). Iztiskajte in masirajte npr. takoj po tem, ko brizgnete sprejček ali ob dojenju (po izcejalnem refleksu torej). Nežno, a vztrajno, priporočamo. Včasih se dojka nekaj dni le delno prazni, nato pa se vendarle nekako uspe odmašiti. Splošno pravilo je, da če se počutje boljša, vročina upade in se dojka vsaj deloma prazni, potem je zamašen mlečni vod mogoče “drenirati” tudi doma. Če bi šlo na slabše, bi bilo stanje dolgo nespremenjeno in boleče, ali bi se bolečine okrepile, potem je gotovo treba nekaj ukreniti.
Mastitis pa zahteva antibiotično in simptomatsko zdravljenje, vendar je hkrati treba spremeniti in popraviti vzorec dojenja, morda tudi spremeniti navade matere. Običajno se mastitis pojavi prve tri tedne po porodu, po nenadni odstavitvi ali nenadnih spremembah pri dojenju. Na dojki se pojavi rdeča, boleča, vroča, otekla površina. Materino splošno stanje se poslabša. Počuti se bolno in ima lahko mrzlico. Simptomi so podobni gripi. Telesna temperatura se zviša nad 38 °C. Pri mastitisu lahko nadaljujeta z dojenjem na obeh dojkah. Pričnite z dojenjem na prizadeti strani, razen če je dojka tako boleča, da ne morete pristaviti otroka. Pred dojenjem si na dojko položite tople obloge. Med dojenjem lahko izvajate nežno masažo. Po dojenju priporočamo hladne obloge. Pogosto dojenje bo preprečilo poslabšanje mastitisa. Svetujemo, da več počivate, povečate vnos tekočine. Obvezno je potrebno obiskati zdravnika, ki bo po potrebi predpisal zdravljenje z antibiotiki. Večina antibiotikov je združljiva z dojenjem.
Dojenje med mastitisom in zdravljenjem z antibiotiki
Dojenja kljub antibiotičnemu zdravljenju ne smemo prekinjati, nasprotno, pospešimo praznjenje dojk. Težave med dojenjem lahko povzročajo boleče bradavice. Dojenje ne sme biti boleče. Na koncu nosečnosti in na začetku dojenja je občutljivost bradavic povečana. Na začetku so bradavice malo bolj boleče zaradi raztezanja kolagenskih vlaken. Bolečina se zmanjša, ko se poveča prožnost bradavic. Za bolečino, ki traja več kot teden dni, je običajno krivo nepravilno pristavljanje otroka na dojko, ko sesa samo bradavico. Najpogostejši vzrok za takšno vrsto težave je nepravilna pristavitev. Bradavice so boleče, razpokane, lahko tudi rahlo zakrvavijo. Pomagate si lahko tako, da pred dojenjem izbrizgate nekaj mleka in tako sprožite refleks izločanja mleka ter nato pristavite otroka. Lahko pričnete dojiti na manj boleči strani, in ko pride do izločanja mleka, prestavite otroka na prizadeto dojko. Z zdravnikom ali farmacevtom se posvetujte glede uporabe protibolečinskih zdravil. Po dojenju si bradavice lahko namažete s svojim mlekom in na ta način pospešite celjenje bradavic. Nanesete lahko tudi tanek sloj mazila, kar omogoča boljše celjenje. Mazilo naj bo tako, da ga pred dojenjem ni potrebno odstraniti in ni škodljivo, če ga otrok zaužije. Bodite pozorni, če bi otrok pričel zavračati dojko zaradi spremenjenega okusa. Uporabite lahko tudi oblogo iz hidrofilne polimerne membrane ali pa blazinice s hidrogelom. Pri tem pazite, da ne kombinirate mazil in terapevtskih blazinic, ker drugače obloge ne delujejo. Če je pritisk modrčka na dojko preveč boleč, si lahko pomagate s prsnimi školjkami. Pri bolečih bradavicah silikonski nastavki za dojenje niso nujni, kajti če je otrok slabo pristavljen na dojko, nastavek ne bo odstranil vzroka. V nekaterih primerih matere, ki uporabljajo nastavek za dojenje, opisujejo manjšo bolečino. V zelo redkih primerih je bolečina tako močna, da se za kakšen dan prekine dojenje.
Ko ženska prvič zanosi, njene dojke pod vplivom hormonov doživijo novo stopnjo v razvoju. Estrogen, progesteron in prolaktin vzpodbujajo rast in povečanje mlečnih žlez in posebnih celic, ki iztiskavajo mleko. Te lahko ženska občuti kot grahaste zatrdline. Mogoče pa je tudi, da je v vaši tretji nosečnosti res prišlo do nebakterijskega vnetja. Pogostnost dojenja po porodu vpliva na to, kdaj se bo v materinih prsih pojavilo pravo mleko, kar se zgodi med 2. in 5. dnem po porodu. Prolaktin je odgovoren za nastajanje mleka, in oksitocina, ki je odgovoren za iztiskanje oziroma izcejanje mleka. Njegovo delovanje mnoge, a ne vse matere, občutijo kot sproščanje mleka, povečan pritisk v prsih, občutek toplote, mravljincev ali celo zbadanja. Obstaja minimalna možnost, da materine prsi res niso sposobne proizvajati (dovolj) mleka. Vendar mati in otrok še vedno lahko občutita posebno vez, ki jo ustvarja dojenje z uporabo posebne naprave za dopolnitev dojenja, ki se sestoji iz majhne vrečke za (podarjeno ali adaptirano) mleko, ki jo mati obesi za vrat, in cevčice, ki jo s posebnim trakom prilepi k bradavici, tako da otrok sesa pri materinih prsih in obenem dobiva še dodatne količine mleka.
Vloga ultrazvoka dojk pri težavah z dojenjem
Ultrazvok dojk je neinvazivna in varna diagnostična metoda, ki jo lahko uporabljamo med nosečnostjo in dojenjem, saj ne uporablja sevanja. Z njim lahko ocenimo resnost težav, ki jih imajo mamice pri dojenju, na primer ob pojavu abscesa ali mastitisa. Ima tako terapevtsko kot diagnostično vlogo, saj omogoča natančno izvedbo postopkov kot so aspiracija ciste, biopsija spremembe in drenaža abscesa.
Kako poteka pregled? Ultrazvok je ena izmed najbolj priljubljenih diagnostičnih metod iz področja celega telesa. Na ultrazvok dojk se ni potrebno posebej pripraviti. Pred pregledom si boste morali sleči zgornji del oblačil, nato pa se boste ulegli na hrbet ali bok. Zdravnik bo na sondo nanesel gel, ki bo poskrbel za dober stik sonde z vašo kožo. Vse slike se bodo v realnem času prikazovale na ekranu iz katerega bosta lahko skupaj z vašim zdravnikom razbirala potencialne spremembe. Med ultrazvokom dojk se običajno opravi tudi ultrazvok pazduh za pregled bezgavk. Običajno bo pregled trajal do 30 minut, odvisno od obsega in kompleksnosti. Čeprav lahko pritisk sonde na obstoječo spremembo povzroči občutek nelagodja, je načeloma sama preiskava neboleča.
Primerjava ultrazvoka z drugimi metodami slikanja dojk
V povezavi s spremembami dojk se za diagnostiko najpogosteje uporabljajo ultrazvok dojk, mamografija in magnetno resonančno slikanje (MRI). Ultrazvok dojk informacije o tkivu pridobi na podlagi zvočnih valov, ki se izrišejo na prenosnem ekranu v različnih odtenkih sive. Zelo dobro lahko loči med cistami in trdimi lezijami, pomaga lahko pri usmerjanju biopsije in je visoko poveden za mlajše ženske. Ker ne seva in ker nudi hitre rezultate, je danes pogosto prva izbira v diagnostiki sprememb dojk.
Mamografija deluje s pomočjo rentgenskih žarkov. Je široko uporabljena v sklopu presejalnega programa za odkrivanje raka dojk po 50. letu starosti, kjer močno zmanjšuje smrtnost. Sevanje pri mamografiji sicer obstaja, vendar je minimalno. Slabost je v njeni slabši občutljivosti pri zelo gostih dojkah in v potrebi po primerjalnih rezultatih.
Magnetnoresonačno slikanje se uporablja predvsem za oceno obsega bolezni, torej če se je bolezen slučajno razširila tudi na druge organske sisteme. Ker deluje na podlagi močnih magnetnih polj, radijskih valov in računalniške obdelave signalov, lahko ustvari podrobne slike notranjosti telesa.
Čeprav je ultrazvok zelo uporaben za diagnostično oceno številnih stanj, ni vedno dovolj, da zanesljivo izključi ali potrdi raka dojke. Obstajajo namreč različne vrste raka dojk, mnoge izmed njih pa se v zgodnjih fazah kažejo kot zelo majhne spremembe ali mikrokalcinacije, ki jih najbolje zazna mamografija. V praksi to torej pomeni, da se za odkrivanje raka dojk pri mlajših ženskah najpogosteje res uporablja ultrazvok dojk s potencialno dodatno biopsijo. Medtem, ko se po 40. letu za odkrivanje raka dojk raje uporabi mamografija. Seveda pa se preiskave med seboj ne izključujejo, kar pomeni, da je za najbolj zanesljivo diagnostika koristna njihova kombinacija.
Pomembnost pravilnega pristavljanja in drugih vidikov dojenja
Bolečine v dojkah so pogoste in niso vedno nevarne. Če razmišljate o ultrazvoku dojk, je pomembno, da izberete visoko kakovostno ustanovo z izkušenimi izvajalci.
Vedno se takoj odzovite na otrokove subtilne znake, da bi se dojil. Dojenček začne kazati znake, da bi se dojil, veliko prej, preden prične jokati. Spremeni se njegovo dihanje, začne se oglašati, pretegovati, odpirati usta, obračati glavico, iskati … Takoj ga pristavite! Seveda otrokove glavice nikdar ne potiskajte v dojko in mu dojke ne tiščite v usta. Bradavico usmerite pod nosek ali pa ga z njo pobožajte po zgornji ustnici, ličku in nekoliko počakajte. Lahko iztisnete tudi kapljico mleka … Sesalci smo rojeni, da sesamo! Zaupajte svojemu otroku, dajte mu čas. Če se boste takoj odzvali, boste mirnega dojenčka pristavili veliko lažje in po potrebi korigirali položaj pri dojenju. Jokajoč otrok je lahko tako razburjen, da bo dojenje morda celo zavračal, čeprav je zelo lačen.
Ne glejte na uro, opazujte otroka. Povsem normalno je, da vedno najprej ponudite tisto dojko, za katero imate občutek, da je bolj polna. Dojenčkom je všeč, da teče. Tako so bolj motivirani za dojenje.
Ključno je pogosto in učinkovito sesanje. Kako pristaviti otroka? Ko se požiranje na eni strani upočasni oz. Ko tudi to ne »vžge« več, zamenjajte stran in vajo ponovite. Med dojenjem večkrat zamenjajte stran.
Prepogosto dojenje ne obstaja! Če otrok ne sesa učinkovito, ne dobiva mleka, zato je lahko pristavljen 24 ur na dan in nič ne pomaga. Za človeške mladičke je značilno, da se dojijo pogosto - pa ne zgolj zato, ker je materino mleko hitro in lahko prebavljivo, temveč ker potrebujejo stik z mamico. Števila ali trajanja podojev ne omejujemo! Večina otrok nikdar ne vzpostavi predvidljivega urnika hranjenja.
Včasih je dojenje in življenje z dojenčkom drugačno, kot smo si predstavljali. Kaj je pravzaprav normalno v prvih dneh in tednih?
Duda? Če dojenje ne poteka, kot bi si želeli, uporaba dude ni dobra ideja, saj dojenčku daje lažen občutek sitosti.
Če je potrebno dohranjevanje, dojenčku, ki se pristavlja na prsi, dodatka ne dajajte po steklenički, temveč na način, ki ne moti dojenja - na primer po cevki.
Kožni stik je zakon! Če je otrok zaspan, nezainteresiran, ga slečemo do pleničke (ja, tudi bodi in ostalo, saj ga lahko pokrijete oz. ga boste greli tudi s svojim telesom. Udobno se namestite, da ga boste imeli pri sebi in bo blizu prsi.
Kako se dojiti | wikiHow vpraša svetovalko za dojenje
Dojenje in razvoj ustne votline ter zobovja
Razvoj zarodka poteka neprekinjeno od spočetja naprej, tako da se razvoj ustne votline in zob začne že mnogo pred začetkom dojenja. Ni si enostavno predstavljati, kaj vse se v zvezi s tem zgodi že med nosečnostjo. Prve jasne zasnove obraza in ustne votline se pokažejo že ob koncu tretjega tedna nosečnosti. Razvoj zobovja se začne z vznikom zobne letvice v šestem tednu nosečnosti, brsti za mlečne zobe se pojavijo med sedmim in desetim tednom in njihov razvoj se prek značilnih razvojnih stopenj nadaljuje ves čas nosečnosti. V drugem trimesečju se začne mineralizacija zametkov mlečnih zob, ob rojstvu pa so praviloma že skoraj povsem zgrajene zobne krone mlečnih sekalcev, zobne krone ostalih mlečnih zob pa vsaj v manjšem delu. V prvem letu po rojstvu se razvoj zobnih kron mlečnih zob praviloma konča, razvoj njihovih korenin pa se nadaljuje še v drugem in tretjem letu. Pri veliki večini novorojenčkov mlečnih zob ne moremo opaziti, saj še niso izrasli. Mlečni zobje običajno ne začnejo izraščati pred četrtim mesecem po rojstvu, najpogosteje pa se kot prva izrasla mlečna zoba v dojenčkovi ustni votlini pojavita prva spodnja sekalca, in to praviloma med šestim in desetim mesecem starosti. Upoštevati pa moramo, da je časovni razpon, v katerem lahko pričakujemo izraščanje prvega zoba, zelo velik. Skrb, da zobje sploh ne bi izrasli, je zato večinoma neupravičena celo pri otrocih, ki še ob koncu prvega leta nimajo nobenega izraslega zoba. Vrstni red izraščanja mlečnih zob je običajno tak, da za prvimi spodnjimi sekalci izraščajo prvi in drugi zgornji sekalci in nato drugi spodnji sekalci. Po dopolnjenem prvem letu izraščajo prvi kočniki, pozneje v drugem letu pa tudi podočniki. Zadnji izmed mlečnih zob izrastejo drugi kočniki. Stalni zobje izraščajo pozneje in njihov razvoj je dolgotrajnejši, začne pa se (razen pri drugih in tretjih kočnikih) že pred rojstvom. Ob rojstvu so praviloma že zgrajeni deli zobnih kron prvih stalnih sekalcev in prvih stalnih kočnikov. Prva leta življenja so obdobje, ko so tudi za pravilen razvoj še neizraslih zob potrebni kar najboljši pogoji, pri čemer ima pomembno vlogo materino mleko kot najboljša hrana za dojenčka v prvih mesecih življenja. Sestava materinega mleka zagotavlja preskrbo dojenčka s številnimi snovmi, potrebnimi za nemoten razvoj zob. Onesnaževanje okolja pa je žal povzročilo, da lahko dojenček celo s to najnaravnejšo hrano zaužije tudi škodljive snovi, predvsem take, ki so topne v maščobah, npr. dioksine in poliklorirane bifenile, ki lahko po izsledkih nekaterih raziskav povzročajo motnje mineralizacije zob. Pomen dojenja namreč ni samo v preskrbi dojenčka z materinim mlekom. Poleg genetskih dejavnikov vplivajo na razvoj celotnega ustno obraznega predela tudi dejavniki okolja, za novorojenčka in dojenčka pa je najboljša spodbuda za fiziološki razvoj mišičnih in kostnih elementov ustno obraznega predela prav dojenje. Otrokova mišična aktivnost med dojenjem se pomembno razlikuje od mišične aktivnosti med hranjenjem po steklenički s cucljem. Pri hranjenju po steklenički je aktivnost ustnic in lic namenjena sesanju, jezik kot bat pritiska cucelj proti nebu. Med dojenjem pa otrok s pomočjo gibanja spodnje čeljusti, ustnic in jezika mleko bolj iztiska kot izsesava. S široko odprtimi usti objame bradavico in njen obroč, ki ga stiska z ustnicama, jezik pa s peristaltičnim gibanjem potiska mehko bradavico proti nebu. V primerjavi s hranjenjem po steklenički naj bi otrok pri dojenju porabil kar šestdesetkrat več energije. Raziskave so pokazale, da so nekatere ortodontske nepravilnosti oziroma nepravilnosti položaja zob, zobnih lokov in čeljusti pogostejše pri otrocih, ki niso bili dojeni ali so bili dojeni le kratek čas. Take nepravilnosti so prisotne v mlečnem zobovju, pogosto pa tudi pozneje v menjalnem in stalnem zobovju. Tveganje za križni griz stranskih zob je značilno večje pri nedojenih in kratek čas dojenih otrocih. Pri tej nepravilnosti zgornji mlečni kočniki in/ali podočniki pri ugrizu ne segajo prek spodnjih zob v smeri proti licu, kot je pravilno, ampak je medsebojni odnos zgornjih in spodnjih zob na obeh straneh ali pogosteje samo na eni strani obraten, kar vpliva na nadaljnji nepravilni razvoj čeljusti in obraza, zato otroci s tako nepravilnostjo potrebujejo zobozdravniško pomoč. Pri zagotavljanju najboljših pogojev za pravilen razvoj ustne votline pa ima poleg dojenja pomembno vlogo tudi uživanje druge primerne hrane po šestem mesecu starosti.
Ko zobje izrastejo, začnejo nanje delovati dejavniki, ki lahko povzročijo karies oziroma zobno gnilobo: bakterije v zobnih oblogah in ogljikovi hidrati. Bakterije razgradijo ogljikove hidrate v kisline, ki lahko raztopijo mineralne snovi v trdih zobnih tkivih, kar lahko poteka hitro, če je ustna higiena slaba, če otrok uživa veliko ogljikovih hidratov in če k odpornosti zob proti kariesu ne pripomorejo fluoridi. Hitro napredujočo razgradnjo mlečnih zob pri majhnih otrocih imenujemo karies zgodnjega otroštva, pa tudi »steklenični karies«, saj jo najpogosteje povzroči pitje sladkih tekočin po steklenički, kar je še posebno nevarno ponoči, ko je izločanje sline, ki lahko do določene mere zaščiti zobe, najmanjše. Dojenih otrok ni treba hraniti po steklenički, kar pomembno zmanjša verjetnost razvoja »stekleničnega kariesa«. Karies zgodnjega otroštva pa se pojavlja tudi pri dojenih otrocih, in sicer predvsem pri tistih, ki spijo pri materi in so dojeni, kadar koli si želijo, tudi ko imajo že izrasle zobe. Čeprav materino mleko vsebuje minerale in nekatere beljakovine, ki delujejo zaščitno proti kariesu, je treba upoštevati, da vsebuje tudi sladkorje, predvsem laktozo oziroma mlečni sladkor. Ta je med enostavnimi sladkorji sicer najmanj kariogen, kljub temu pa lahko v neugodnih pogojih - ob prisotnosti številnih bakterij in odsotnosti fluoridov - pripomore k razvoju kariesa. Dolgotrajno dojenje, predvsem dojenje ponoči, je torej povezano z večjim tveganjem za karies, na razvoj te bolezni pa hkrati vplivajo drugi dejavniki. Zaradi pomembnega vpliva dojenja na zdravje ustne votline se mu pozorno posveča tudi organizirana zobozdravstvena preventivna dejavnost. V šolah za starše poskušamo bodoče starše opozoriti na pomen spodbujanja dojenja tudi z vidika zobozdravstva. Nova priložnost za razgovor staršev in zobozdravnika o vprašanjih povezave dojenja z različnimi dejavniki ohranjanja ustnega zdravja, zagotavljanja pravilnega razvoja in preprečevanja kariesa, zobnih in čeljustnih nepravilnosti in drugih bolezni v ustni votlini je prvi zobozdravniški pregled. V Sloveniji si prizadevamo, da bi bil prvi obisk staršev in otroka pri zobozdravniku že med šestim in dvanajstim mesecem otrokove starosti. Razgovor in pregled v tej starosti omogočata, da zobozdravnik zgodaj odkrije morebitna tveganja za ustno zdravje ali zgodnje znake bolezni in razvojnih motenj v otrokovi ustni votlini, hkrati pa da staršem ustrezne, posameznemu otroku prilagojene nasvete o ustni higieni, zdravi prehrani, vnosu fluoridov, nadaljnjih rednih obiskih zobozdravnika in drugih preventivnih ukrepih. Udeležba pri predporodni zdravstveni prosveti v šolah za starše in zgodnji obisk pri zobozdravniku pomagata staršem, da s sodelovanjem zobozdravnika in drugih zdravstvenih delavcev svojim otrokom omogočijo najboljše pogoje za ohranjanje ustnega zdravja že od rojstva naprej, pri čemer ima pomembno vlogo tudi dojenje.
Zdrav življenjski slog in dobro počutje matere
Za čim uspešnejši prehod v dojenje tako za mati kot za novorojenčka ali dojenčka, je izrednega pomena tudi zdrav življenjski stil. Pomembno je, da dobro poskrbite zase, v svoj vsakdan vključite nekaj, kar vas sprosti. Dovolj počivajte, nekaterim pomaga, da počivajo čez dan, ko dojenček spi. Uživate lahko vso hrano, ki vam diši in ki ustreza uravnoteženi zdravi prehrani, omejite pa uživanje kave na največ dve skodelici na dan. V obdobju dojenja ne uživajte alkoholnih pijač in ne kadite. Bodite zmerno telesno aktivni. Dojenje naj bo prijetna izkušnja za oba, to naj bo vajin poseben čas, čas za zbliževanje in okrepitev medsebojne vezi. V primeru, da naletite na kakršnokoli težavo, ne skrbite preveč, preberite naše zgornje nasvete ali pa poiščite pomoč. Smo le en telefonski klic stran.
Vprašanja in odgovori iz prakse
Vprašanje: Sem mamica dveh otrok, sedaj pričakujem tretjega. Moj problem je, da pri nobenem otroku nisem imela mleka, niti za vzorec, kljub velikim naporom. V vseh treh nosečnostih je prišlo do otrdlin in vozlov pod levo pazduho, pa tja do roba leve dojke, kar je zelo boleče. V prvi nosečnosti mi je ginekolog dejal, da je to le "špeh", sedaj pa mi je nova ginekologinja povedala, da se je vnela mlečna žleza in da bo težava izginila po porodu. Ali se res ne da nič storiti, da bi vnetje minilo?
Odgovor: V vaši situaciji je pomembno upoštevati več dejavnikov. Trdline in vozli pod pazduho, ki so boleči, niso nujno samo "špeh". Vnetje mlečne žleze je lahko prisotno, še posebej, če se pojavijo znaki, kot so toplota, rdečina ali bolečina. Čeprav je res, da se po porodu in začetku dojenja lahko stanje izboljša, je vnetje še vedno mogoče zdraviti. Vsekakor se posvetujte z zdravnikom ali pediatrom, ki je specializiran za dojenje, da bi izključili morebitne zaplete in dobili ustrezne nasvete za obvladovanje bolečin in vnetja. Ultrazvok dojk bi lahko pomagal pri natančnejši diagnozi in oceni resnosti težave.
Vprašanje: Ravnokar prebolevam enega mastitisa, na nesrečo z antibiotikom…. ker se mi ga ni uspelo rešiti z masažo in lekadolom devet dni nazaj sem dobila amoksiklav, po čemer se je moje počutje po dveh dneh izboljšalo, vendar pa oteklina še do sedaj ni izginila, kljub temu, da sem dobila še syntocinin, kljub masažam, vročemu tušu prej in mrzlimi obkladki po dojenju. Sicer je oteklina manjša, ne boli me več rama, tudi dojka me že en čas ne boli več, me pa srbi… Sicer me je zdravnica naročila ponovno ta teden, če oteklina ne bi prenehala ter mi “obljubila” ultrazvok. Kaj to sploh pomeni? In, čeprav menim, da je oteklina manjša, ali ne bi bilo bolj počakati do ponedeljka, da mogoče izgine, ali naj grem kar na pregled?
Odgovor: Vaša situacija zahteva natančno spremljanje. Potrebno je nadaljevati z zdravljenjem in upoštevati navodila zdravnika. Ultrazvok dojk bo v tem primeru diagnostično orodje, ki bo zdravniku omogočilo natančen vpogled v stanje tkiva dojke, oceno preostale otekline, morebitnih zastojnih procesov ali drugih sprememb, ki bi lahko bile vzrok za srbenje in vztrajno oteklino. Glede na to, da vam je zdravnica že naročila pregled, je najbolje, da se ga udeležite. Odlašanje z obiskom ne bo prineslo koristi, lahko pa zakomplicira stanje. Nadaljujte z masažo in uporabo obkladkov po navodilih, vendar se zanesite na strokovno oceno ultrazvoka.
Vprašanje: Imam še zelo majhno zateklino. Je bilo očitno tako hudo, da ne gre tako hitro stran. Zdaj pa moj drug problem… Zdi se mi, da imam mleka vedno premalo. Dojenček je do prvega pregleda lepo napredoval, do naslednjega morava še malo počakati. In sicer, dojke se mi zdijo normalno mehke, po dojenju pa čisto izpraznjene. Imela sem dvakrat mastitis, enkrat jedla celo antibiotike, od takrat imam na eni dojki še ekstra malo mleka. Najprej, ko je, se vidi, da požira, potem pa vleče, pa nič ne požira. Sicer na ta “pokvarjeni” dojki je povprečno od štiri do deset minut, na ta zdravi pa od 8 minut do 15 minut. Sicer zna jesti vsako uro, ali pa celo na pet ur! Ker me je tako zelo skrbelo, sem ji zdaj že dvakrat zvečer dala dodatek in ga je popila od 30 do 60 ml. Potem ponoči pa sem imela tako polne dojke, da je komaj zagrabila… Kaj mislite, mi primanjkuje mleka in kaj narediti, da ga bo več?!
Odgovor: Vaše skrbi so razumljive, vendar je pomembno ohraniti mirno kri. Dejstvo, da imate ponoči polne dojke, je odličen znak, da vaša proizvodnja mleka deluje dobro. Mehke dojke po dojenju so prav tako normalne, saj dojke proizvajajo mleko stalno. Mastitis lahko vpliva na laktacijo, vendar se ta pogosto povrne. Ključno je redno in učinkovito dojenje, tudi na manj oboleli dojki. Če otrok lepo napreduje in ima dovolj polulanih plenic, verjetno ne primanjkuje mleka. Dodatek po steklenički lahko povzroči, da otrok manj stimulira dojko, kar lahko zmanjša proizvodnjo. Poskusite dojiti čim večkrat, ponujajte obe dojki, tudi če je ena manj obremenjena. Če otrok zavrača dojko, poskusite ponovno pristaviti. Pomembno je tudi, da ne omejujete časa dojenja in da otrok sesa, dokler sam ne odneha. Če se skrbite glede napredovanja, se posvetujte z zdravnikom ali svetovalko za dojenje.
Vprašanje: Ja, mislila sem 6 min aktivnega sesanja… sicer jo imam ponavadi “priklopljeno” po cca. 10-15min. Punčka je ena od tistih, ki kaka na nekaj dni, polulanih plenic je ogromno. Ko jo ne dajejo krčki, je zelo nasmejana in živahna, ima okrogla lička, za teo v 2. mesecu pa ne vem. No, danes je po 1,5-urnem hranjenju zvečer popila še 50ml am. Sicer jo pa dajejo krčki, ko sem poskušala iz moje prehrane izločiti mleko, ni bilo kaj bolje. Ali menite, da bi bil lahko problem am - aptamil?
Odgovor: Zdi se, da vaša deklica dobro napreduje, kar je najpomembnejše. Kakanje na nekaj dni je pri dojenih otrocih lahko normalno, če imajo dovolj polulanih plenic in so sicer dobro razpoloženi. Dejstvo, da je po 1,5-urnem hranjenju zvečer popila še 50 ml dodatka, lahko kaže na to, da jo v večernih urah le pomirja ali pa je potreben čas, da se otrok navadi na dojenje po daljšem času brez hranjenja. Izločanje mlečnih izdelkov iz vaše prehrane je lahko pomagalo, vendar ni nujno, da je bil to vzrok težav. Aptamil je prilagojeno mleko, ki je namenjeno zagotavljanju vseh potrebnih hranil, če dojenje ni dovolj. Vendar pa je vedno najbolje, da se posvetujete z zdravnikom ali pediatrom, preden se odločite za trajno uvajanje dodatka ali spremembo formule.
Klinika NYD - Vaš partner v diagnostiki dojk
Če razmišljate o ultrazvoku dojk, je pomembno, da izberete visoko kakovostno ustanovo z izkušenimi izvajalci. Klinika NYD ima najsodobnejšo diagnostično opremo, kar pomeni, da bodo ultrazvočne slike kvalitetnejše, natančnejše in pregled bolj zanesljiv. Zaposleni so specializirani izkušeni radiologi, ki bodo poskrbeli za zanesljive interpretacije izvidov. Čakalne dobe ni, celostna storitev pa je bolniku prijazna. Celotno medicinsko osebje si namreč prizadeva, da je pacient lepo sprejet, da so mu podane vse potrebne informacije in da mu je kar se da udobno.