Skrb za zdravje dojenčka je najpomembnejša naloga vsakega starša ali skrbnika. Včasih se kljub najboljši negi pojavijo zdravstvene težave, kot sta povišana telesna temperatura in driska. Razumevanje teh pogostih simptomov, njihovih vzrokov in pravilnih ukrepov je ključnega pomena za hitro okrevanje in dobro počutje vašega malčka. Ta članek bo ponudil poglobljen vpogled v te teme, pri čemer bomo izhajali iz osnovnih principov in se poglobili v specifične situacije, s katerimi se lahko srečate.
Povišana telesna temperatura: Naravni odziv telesa
Povišana telesna temperatura, pogosto imenovana vročina, sama po sebi ni bolezen, temveč je znak, da se otrokovo telo bori proti okužbi ali vnetju. Je ena od obrambnih reakcij organizma, ki s povišano temperaturo spodbuja delovanje obrambnih dejavnikov, kar lahko pripomore k krajšemu poteku okužbe.
Merjenje temperature in mejne vrednosti
Telesno temperaturo praviloma merimo z elektronskimi termometri, ki jih položimo pod pazduho. O povišani temperaturi govorimo, ko temperatura v mirovanju, izmerjena pod pazduho, naraste nad 37,2 °C. Če merimo v ušesih, je mejna vrednost višja za približno 1 °C.
Temperatura do 40 °C običajno ni škodljiva, nevarna pa lahko postane, če temperatura nad 41,7 °C traja dlje časa, še posebno, če je bolnik dehidriran. Če temperatura hitro narašča, se pojavi drhtenje, mrzlica, hladne okončine, lahko tudi bolečine v mišicah, sklepih in glavobol.
Kdaj obiskati zdravnika?
Pri novorojenčkih ali dojenčkih do tretjega meseca starosti, ki zbolijo s povišano temperaturo, je potreben čimprejšnji obisk pri zdravniku. Ta je potreben tudi pri otrocih, mlajših od treh mesecev in z vročino nad 38 °C, pri otrocih, mlajših od 6 mesecev, z vročino nad 39 °C in pri vseh otrocih z vročino nad 40 °C.
Sicer pa velja, da moramo pri povišani temperaturi poskrbeti, da otrok počiva in zaužije dovolj tekočine. Potrebno je skrbno opazovanje otroka in spremljanje drugih bolezenskih znakov.
Kako ukrepati ob povišani temperaturi?
Najpogostejša napaka, ki jo delajo starši, je, da ‘zbijajo’ temperaturo takoj, ko začne naraščati (izjema so otroci, ki so že imeli vročinske krče). Takojšnje zniževanje temperature je potrebno le pri otrocih, ki imajo težko prirojeno napako ali kronično bolezen in bi jih vročina lahko ogrožala. Vedeti moramo, da je zniževanje vročine le prehodno, saj bo temperatura ponovno narasla, dokler ne bo minil vzrok, ki jo je povzročil. Cilj zniževanja telesne temperature je zato zmanjšati in ublažiti neugodje.
Če vročina pri sicer zdravem otroku, starejšem od treh mesecev, ne preseže 38,5-39,0 °C in je otrok ob tem živahen in neprizadet, dobro pije, dovolj lula, ga le skrbno opazujemo in z vzročnim zdravljenjem počakamo.
Otroka slečemo, na sebi naj ima lahka oblačila iz naravnih materialov. Temperatura prostora naj bo od 20 do 22 °C, prostor pa večkrat dnevno prezračimo. Otroka pokrijemo le z lahko bombažno odejo, lahko ga tudi hladimo v vodni kopeli, ki jo s 36-37 °C počasi ohladimo na 30-33 °C. Uporabimo lahko tudi mlačne ovitke, ko z mlačno vodo prepojeno in ožeto rjuho ovijemo okoli otroka, čez pa ovijemo še suho rjuho. Tako otroka pustimo približno 5 minut (ponovimo 2-3-krat). Otroka lahko tudi prebrišemo s krpo, ki jo namočimo v mlačno vodo.
Če s splošnimi ukrepi ne uspemo znižati povišane telesne temperature in je otrok neješč in nerazpoložen, se posvetujemo z zdravnikom in, po njegovem nasvetu, splošne ukrepe kombiniramo še z uporabo zdravil - antipiretikov. Pri otrocih najpogosteje uporabljamo paracetamol, ibuprofen in diklofenak.
Črevesne okužbe in driska: Kako ukrepati
Povzročitelji črevesnih okužb so zelo številni, v naših krajih najpogosteje bakterije in virusi (med njimi najbolj znan rotavirus), redko pa zajedavci in glive. Najpogosteje se prenašajo z umazanimi rokami, okuženo hrano ali vodo, virusi pa se prenašajo tudi po zraku. Kljub veliki raznolikosti povzročiteljev je klinična slika bolezni dokaj podobna.
Akutna črevesna okužba lahko poteka kot blaga bolezen, pri kateri je vodilni bolezenski znak driska ali diareja. Pri njej gre za spremenjeno konsistenco iztrebkov, ki so kašasti ali tekoči, in povečano pogostost odvajanja blata. Ob težjih okužbah se bolezen navadno začne s splošnim slabim počutjem, z glavobolom, bolečinami v mišicah, s povišano temperaturo in z bruhanjem. Driska in krči v trebuhu lahko sledijo po nekaj urah. Trebuh je napet, občutljiv, boleč, včasih je slišno glasno pretakanje v črevesju. Sprva je blato kašasto, neprebavljeno, nato tekoče, penasto, včasih s primesmi sluzi ali krvi. Izloča se več plinov. Bruhanje večinoma preneha po šestih do dvanajstih urah, driska pa v naslednjih dneh postopoma izzveni, redkokdaj traja več kot en teden. Barva blata navadno nima posebnega pomena, nekatere bakterije pa povzročajo značilen vonj blata.
Bistvo zdravljenja driske: Nadomeščanje tekočine in elektrolitov
Pri driski moramo nadomeščati tekočino in elektrolite, prilagoditi prehrano in lajšati neprijetne simptome. Bistvo zdravljenja črevesnih okužb je nadomeščanje vode in soli, da preprečimo dehidracijo. Za to uporabljamo raztopino oralne rehidracijske soli (ORS) ali v težjih primerih intravenozne infuzije.
Otroci mnogokrat odklanjajo raztopine ORS. Takrat jim ponudimo vodo ali čaj, elektrolite pa nadomestimo s soljo v hrani (zelenjavne juhe, slano pecivo, naribana porjavela jabolka, banane).
Kdaj obiskati zdravnika ob driski?
Obisk pri zdravniku je nujen, če otrok odvaja obilno tekoče, sluzasto ali krvavo blato, če je ob driski prizadet, neješč in če zavrača pitje tekočine. Posebno pozornost je treba nameniti dojenčkom in majhnim otrokom, kadar drisko spremljata bruhanje in povišana telesna temperatura, otrok odklanja pijačo in hrano ali so že prisotni tudi znaki izsušenosti (suha usta, zaspanost, udrte oči). V tem primeru se pri otrocih ne odločimo za samozdravljenje in je nujen obisk zdravnika.
Priporočljiva in odsvetovana živila med drisko
Pri driski obstaja nekaj naravnih rešitev in strategij, ki lahko pomagajo pri obvladovanju:
- Raztopina za peroralno rehidracijo (ORS): Pomaga preprečevati dehidracijo. Lahko jo kupite v lekarni ali pripravite doma. Dajajte jo pogosto v majhnih požirkih.
- Dojenje: Če se otrok še vedno doji, nadaljujte dojenje na zahtevo.
- Probiotiki: Lahko pomagajo obnoviti ravnovesje črevesne flore. Posvetujte se z zdravnikom.
- Zadosten vnos tekočine: Voda, bistre juhe, razredčeni sadni sokovi brez dodanega sladkorja, nekateri zeliščni čaji in kokosova voda so primerne možnosti.
- Dieta "BRAT" (banane, riž, jabolčni pire, toast): Ta živila so lahko prebavljiva in pomagajo pri vezavi blata. Upoštevajte jo le kratek čas.
Živilom, ki se jim je med drisko bolje izogibati, ker lahko poslabšajo simptome, vključujejo:
- Mleko in mlečni izdelki: Težko prebavljivi zaradi laktoze.
- Sladka hrana in pijača: Lahko poslabšajo drisko.
- Začinjena in mastna hrana: Lahko draži prebavni sistem.
- Vlakninasta živila: V surovem stanju so lahko težje prebavljiva.
- Pijače s kofeinom in gazirane pijače: Lahko pospešijo prebavni sistem.
Kako pripraviti raztopine za peroralno rehidracijo pri driski
Drugi pogosti bolezenski znaki pri dojenčkih
Poleg vročine in driske se lahko pri dojenčkih pojavijo tudi drugi bolezenski znaki, kot so kašelj, vnetje oči in vnetje ušes.
Kašelj
Zelo pogost bolezenski znak je kašelj. Tudi ta sam po sebi ni bolezen, ampak je obrambni refleks, ki čisti dihalne poti. Poskrbimo, da zrak v sobi ni presuh in ne prevroč, preprečujemo izpostavljenost otroka dražilcem (npr. cigaretnemu dimu) in zdravimo osnovno bolezen, ob kateri se je kašelj pojavil.
Vnetje oči
Oči so pogosto vnete ob prehladu, lahko pa vnetje oči poteka brez drugih prehladnih znakov. Vnete oči spiramo s sterilno fiziološko raztopino. Vnetje oči je zelo nalezljivo. Ubranimo se ga lahko z dosledno higieno rok, na ta način pa tudi preprečimo, da bi se okužba prenašala naprej.
Vnetje ušes
Vnetje ušes povzročijo različni povzročitelji, virusni ali bakterijski. Znaki, ki ob prehladnem obolenju lahko kažejo tudi na vnetje ušes so: povišana temperatura, nespečnost, jokavost, zaspanost, slabši sluh, prijemanje za uho (kar morda kaže na bolečino v ušesu), izcedek iz ušesa. Vnetje se rado ponavlja, še posebej pri otrocih, ki so prvo vnetje ušes dobili pred 6. mesecem starosti. Velika večina vnetij ušes je povzročena z virusi in antibiotično zdravljenje ni potrebno. Večji otroci naj pravilno izpihujejo sluz iz nosu, manjšim otrokom čistimo nos s fiziološko raztopino. Priporočljivo je dajanje kapljic, ki zmanjšajo oteklino nosne sluznice. Ob bolečinah damo otroku sredstvo za zbijanje vročine (ne glede na to, kolikšna je temperatura), ki bo olajšalo bolečino.
Preprečevanje okužb in krepitev imunskega sistema
Starši, skrbniki in zdravniki smo odgovorni za zdravje otrok. Pri tem sodelujemo, si zaupamo in pomagamo. Zelo pomembno je, da otroka dobro opazujete in če se vam zdi, da je resno bolan, prizadet, premalo pije, je pretirano zaspan oziroma vas njegovo stanje skrbi, ne odlašajte z obiskom pri zdravniku.
Otroka poskušamo čim manj izpostavljati potencialnim virom okužbe. Lahko pa veliko storimo za zaščito dojenčka v prvem letu življenja. Najpogostejši vir virusov v domačem okolju so starejši otroci, ki obiskujejo vrtec, zato je bolje, da, vsaj v dojenčkovih prvih mesecih, tudi sorojenci ne obiskujejo vrtca. Bolni (tudi le prehlajeni) otroci in odrasli naj ne obiskujejo družin, ki imajo dojenčka. Pogosto umivamo roke, svoje in otrokove. Uporabljamo robčke za enkratno uporabo.
Obolevanje je seveda v veliki meri odvisno od imunskega sistema, ki pa lahko dobro deluje le, če otroci s hrano dobijo vse potrebne snovi: otroci, mlajši od šestih mesecev z maminim mlekom (ali s prilagojenim mlečnim pripravkom, če dojenje ni mogoče), večji otroci pa z uravnoteženo mešano prehrano, ki vsebuje veliko svežega sadja in zelenjave. Delovanje imunskega sistema je zelo odvisno tudi od psihičnega počutja.
Posebna situacija: Mlado mamico po porodu
V primeru, ko se pri mladi mamici po porodu pojavi nenadno tresenje, mrzlica in spremenjena barva okončin, kot je opisano v enem od primerov, je pomembno, da poišče zdravniško pomoč. Čeprav v tem specifičnem primeru ni sledilo nič alarmantnega, kar bi kazalo na sepsa, je vsako nenadno poslabšanje počutja po porodu treba jemati resno. Možne vzroke, kot je zastoj mleka, je dobro preveriti, vendar pa je pri sumu na resnejše težave ključnega pomena strokovna ocena zdravnika. Izčrpanost po porodu je lahko tudi dejavnik, ki prispeva k takšnim simptomom.
Dojenje med boleznijo matere
Dojenje je izjemno pomembno za zdravje dojenčka, tudi ko je mati bolna. Črevesne okužbe se ne prenašajo prek materinega mleka. Nasprotno, materino mleko vsebuje protitelesa, ki jih materin imunski sistem proizvaja proti specifični bolezni, s katero se mati sooča. S tem dojenčku zagotavlja zaščito in lahko pomaga omiliti ali celo pozdraviti bolezen. Zato je v primeru bolezni matere priporočljivo pogosto dojenje, ki zagotavlja zadostno hidracijo in hranila. Mleka zaradi bolezni zagotovo ne bo zmanjkalo, saj se dobro tvori ob pogostem in pravilnem dojenju ter zadostnem počitku.
Avtorici: Lucija Gobov, dr. med., spec. pediatrije in dr. Tina Bregant, dr. med., spec. pediatrije, spec. rehab.