Imunski sistem dojenčka je zapletena mreža celic, tkiv in organov, ki skupaj pomagajo telesu pri boju proti okužbam, številnim boleznim in drugim izzivom. Že takoj po rojstvu začne ta ključni obrambni mehanizem svoj razvoj, ki pa je v prvih mesecih in letih življenja še posebej občutljiv in v povojih. Zavedanje o tem, kako pomembno je aktivno spodbujati in krepiti imunski sistem naših najmlajših, je prvi korak k zagotavljanju njihovega dolgoročnega zdravja in dobrega počutja. V nadaljevanju bomo podrobneje raziskali, kako lahko s premišljenimi ukrepi podpremo ta naravni proces in otrokom omogočimo močno obrambo pred boleznimi.
Začetna podpora iz materinega naročja
Že v času nosečnosti in v prvih urah po rojstvu dojenček prejme pomembno pomoč od svoje mame. Med nosečnostjo, porodom in neposredno po njem se na naraven način prenaša imunska zaščita. Sam porod predstavlja izpostavitev dojenčka bakterijam iz maminega porodniškega kanala, kar je ključno za začetno kolonizacijo njegovega črevesja in postopno krepitev imunskega sistema. Ta proces omogoča dojenčku, da se začne prilagajati na zunanje okolje.
Nadaljnja ključna podpora poteka preko materinega mleka. Z dojenjem mati otroku predaja protitelesa, ki mu nudijo pasivno imunost. To pomeni, da dojenček prejme že pripravljene obrambne mehanizme, ki mu pomagajo premostiti obdobje, ko njegov lastni imunski sistem še ni povsem razvit. Materino mleko ni le vir hranil, temveč tudi bogat vir imunomodulatornih snovi, ki spodbujajo razvoj in delovanje otrokovih imunskih celic.
Razvoj imunskega sistema: Od prirojenega k pridobljenemu
Imunski sistem lahko v grobem razdelimo na dva glavna dela: prirojeni in pridobljeni imunski sistem. Prirojeni imunski sistem predstavlja prvo obrambno linijo. Sestavljajo ga fizične pregrade, kot je koža, kemične zaščite, denimo želodčna kislina, ter hitro delujoče imunske celice, ki zaznavajo in uničujejo neznane mikroorganizme. Med te celice sodijo fagociti, bazofilci, eozinofilci in naravne celice ubijalke, ki se začnejo razvijati že med nosečnostjo. Kljub temu prirojeni imunski sistem ob rojstvu še ni dokončno razvit, njegova učinkovitost pa je omejena v primerjavi z odraslim človekom. Nedonošenčki so še bolj ranljivi, saj se ključne imunske celice znatno povečajo v zadnjem delu nosečnosti.
Odziv prirojenega imunskega sistema je hiter, a nespecifičen. Pridobljeni imunski sistem, ki ga sestavljajo limfociti B in T, se razvija skozi izpostavljenost patogenom. Ti limfociti se srečajo z molekulami povzročiteljev bolezni in si jih "zapomnijo". Ob ponovnem srečanju lahko patogene hitro prepoznajo in nanje ciljno reagirajo, s čimer preprečijo razvoj bolezni. Čeprav limfociti nastajajo že med prenatalnim razvojem, se pridobljeni imunski sistem prav tako šele razvija ob rojstvu, zato je njegova učinkovitost pri dojenčkih v primerjavi s starejšimi otroki in odraslimi slabša.
Ključni dejavniki za krepitev imunskega sistema dojenčka
Postopno krepitev in prilagajanje imunskega sistema poteka skozi celotno otroštvo. Izpostavljenost najpogostejšim patogenom, bodisi preko stikov s sorojenci, drugimi otroki v vrtcu ali šoli, postopoma izobražuje otrokov imunski sistem. Vendar pa je za optimalno delovanje ključnega pomena celostna skrb za otrokovo dobro počutje.
Zdrava in raznolika prehrana
V otroštvu ni pomembno samo to, da otrok ni lačen, temveč je izrednega pomena tudi to, da uživa kakovostno, raznoliko in zdravo hrano. Otroci potrebujejo nekoliko bogatejšo hrano, da zadostijo energijskim potrebam. Zato v prehrano vključite nekoliko več zdravih maščob, kot so hladno stiskana rastlinska olja, maslo iz oreščkov, avokado, maslo. Ne pozabite pa tudi na zadosten vnos ogljikovih hidratov, beljakovin (meso, mlečni izdelki, jajca, stročnice), sadja in zelenjave. Poudarek naj bo na osnovnih živilih - v čim večji meri izbirajte in pripravljajte obroke iz osnovnih sestavin, izogibajte pa se industrijsko pripravljeni hrani.
V jedilnik svojega otroka vključite čim več sezonske zelenjave in sadja, ki naj bosta pridelana na ekološki način, torej brez škodljivih pesticidov. Ne pozabite na zamrznjeno zelenjavo in sadje, denimo jagodičevje, ki ohrani bogastvo pomembnih antioksidantov. Vitamin C aktivira bele krvničke, ki pomagajo v boju proti okužbam, zato naj bodo živila, bogata z njim, večkrat na krožnikih vaših otrok. Vitamin C vsebujejo citrusi, a v rdeči papriki ga je kar dvakrat več, z njim je bogat tudi kivi in pa prava vitaminska bomba - brokoli. Izbirajte zelenjavo in sadje različnih barv, saj boste otroku tako priskrbeli več različnih mikrohranil in pokrili večji spekter potreb mladega organizma. Otrokom pripravljajte domače obroke, ki ne vsebujejo barvil, ojačevalcev okusov in konzervansov, saj ti škodujejo imunskemu sistemu. Škodljivi so tudi sladkor in hidrogenizirane, rafinirane maščobe ter maščobe, segrete nad točko dimljenja. Če je le mogoče, kupujte ekološko meso, ki ne vsebuje antibiotikov in hormonov. Piščančje meso vsebuje vitamin B6, ki krepi delovanje priželjca in imunskega sistema. Sicer pa otrokovo telo potrebuje beljakovine za tvorbo protiteles. Cink in magnezij prav tako spodbujata delovanje priželjca, žleze, ki usklajuje delovanje imunskega sistema. Prvega vsebujejo govedina, puranje meso, grah, leča in bučnice, drugega pa temna čokolada, banane, fige, jabolka, riž, krompir, fižol in motovilec. Jedem dodajajte oreščke, še posebej mandlje in lešnike, in semena, ki vsebujejo še en za imunski sistem zelo pomemben antioksidant - vitamin E. Jajca vsebujejo vitamin D, ki prav tako krepi obrambne zmožnosti organizma. Jogurt in kefir ter druga fermentirana živila, denimo kislo zelje in repa, pomagajo vzdrževati zdravo črevesno mikrofloro, s tem pa pozitivno vplivajo na imunski sistem. Spodbujajo ga tudi maščobne kisline omega-3, zato ne pozabite na ribe, orehe, lanena semena in avokado. V otrokov jedilnik vključite oves, saj vsebuje beta glukan, ki aktivira celice, ki se borijo proti bakterijam in virusom. Česen in druge čebulnice delujejo antibiotično, a imejte v mislih, da vročina uniči njihove učinkovine.
60SecondScience Avtizem in ribje olje
Zdravo črevesje = zdrav otrok
Črevesna mikrobiota, ki vključuje za nas koristne bakterije (laktobacile in bifidobakterije), se začne razvijati že med porodom (prehod skozi porodni kanal) in takoj po njem. Črevesna mikroflora ima ključno vlogo pri oblikovanju imunskega sistema in njegovih mehanizmov obrambe. Študije so pokazale številne pozitivne učinke uživanja koristnih bakterij na zdravje odraslih, vključno s pozitivnimi učinki na imunski sistem, nekatere študije pa kažejo tudi pozitivni učinek uživanja koristnih bakterij na zdravje otrok. Pri tem je treba poudariti, da niso vse koristne bakterije enake in zato moramo izbrati takšno, za katero so klinične študije pokazale, da je varna in primerna za otroke.
Enterosgel je medicinski pripomoček, ki v črevesju veže škodljive snovi in tako prepreči njihov nadaljnji prehod v organizem. Ne absorbira se v organizem, ampak skozi prebavni trakt prehaja na naraven način, kjer adsorbira (veže) škodljive snovi in toksine, ter se iz telesa izloči v celotni zaužiti količini skupaj z blatom. Poleg tega ne vsebuje sladkorja, sladil, laktoze, glutena, maščob, okusov, barvil in konzervansov, niti sestavin rastlinskega in živalskega izvora. Primeren je za otroke od 1. leta starosti.
Gibanje in svež zrak
V današnjem svetu, ko prevladuje sedeč način življenja, je pomembno, da starši spodbujajo aktivno igro in gibanje na svežem zraku. Z otroci pojdite ven, igrajte se igre z žogo, skačite, se lovite, kolesarite. Eden izmed razlogov, da so virusna obolenja pogostejša v jesensko-zimskem času, je tudi to, da se takrat večinoma nahajamo v zaprtih prostorih, kjer se virusi in bakterije lažje širijo. Otrokom pustite, da se umažejo, raziskujejo in s tem krepijo svoj imunski sistem. Če se bojite, da se bo vaš otrok prehladil med sprehodi v nizkih zimskih temperaturah, se motite. Zimski čas je sezona gripe in prehladov prav zato, ker preveč časa preživimo v zaprtih prostorih. Otroka toplo oblecite, nato pa veselo na zrak, kjer se bo razgibal, obenem pa sprostil in predihal svoja pljuja. Zaradi aktivnosti bo otrokovo telo tudi bolje prekrvavljeno, zato bodo lahko bele krvne celice bolje opravile svoje delo po vsem telesu. Z rednim prezračevanjem pa poskrbite, da boste imeli svež zrak tudi v svojih bivalnih prostorih. Zadostuje, da trikrat dnevno za štiri minute na stežaj odprete okna.
Zadosten spanec in počitek
Spanje in počitek sta bistvena za zmanjševanje stresa, kar omogoča imunskemu sistemu, da opravi svoje delo. Med nočnim počitkom se telo otroka regenerira, zato da je naslednji dan pripravljeno na nove izzive. Novorojenčki morajo spati od 14 do 17 ur, dojenčki, stari od 4 do 11 mesecev, 12 do 15 ur, otroci, stari od enega do dveh let, 11 do 14 ur, starejši predšolski otroci od 10 do 13 ur in osnovnošolski otroci od 9 do 11 ur. Pomembna je tudi kakovost spanca. Otrok naj ne spi ob prižganih lučeh, izklopljene morajo biti tudi vse elektronske naprave, saj elektromagnetno valovanje prav tako vpliva na kakovost spanca. Pomanjkanje spanca vpliva tudi na imunski sistem, in sicer vodi v zmanjšanje števila nekaterih imunskih celic ter zmanjšanje količine učinkovin, ki jih imunske celice izločajo.
Higiena rok
Poskrbite za ustrezno higieno rok, predvsem pred hranjenjem. 80% okužb se prenaša z dotikom. Naučite svojega malčka, da si po kihanju, kašljanju in odhodu na stranišče vzame čas za umivanje rok.
Zmanjševanje stresa
Tudi otrokovo telo je zaradi številnih aktivnosti lahko pod stresom, pri čemer se poviša raven stresnega hormona kortizola, kar negativno vpliva na imunski sistem. Omogočite otroku dovolj časa za počitek, umirjene ustvarjalne dejavnosti in sproščanje. Pogovarjajte se z otrokom, vprašajte ga, kako je bilo v vrtcu ali šoli, pa vam bo morda zaupal nekaj, kar ga teži. Velika verjetnost je, da boste s pogovorom razrešili morebitno stisko in ga razbremenili, med vami pa se bodo spletle dragocene vezi zaupanja in ljubezni.
Kaj lahko storimo, ko zbolimo?
Če nosečnica ali doječa mati kljub preventivnim ukrepom zboli za prehladom ali kakšnim podobnim virusnim obolenjem, naj uživa veliko tekočine, na nefarmakološki način lajša simptome (čiščenje nosa s fiziološko raztopino, inhalacije fiziološke raztopine), zaužije paracetamol proti glavobolu ali povišani telesni temperaturi in se o uporabi katerih koli zdravil za lajšanje simptomov, prehranskih dopolnil in čajev posvetuje s strokovnjakom v lekarni.
Ne čakajte na prve prehlade temveč z navadami za krepitev imunskega sistema začnite že zdaj. Vsi želimo zaščititi svoje otroke - naj si bo to pred padci, udarci in modricami ali pred okužbami in boleznimi, ki se jim je mogoče izogniti. Z zagotavljanjem pogojev za močan imunski sistem jim dajemo najboljše izhodišče za zdravo in polno življenje.