Slovenija si prizadeva za zagotavljanje enakovrednih izobraževalnih priložnosti za vse otroke, vključno s tistimi s posebnimi potrebami. Ta prizadevanja se kažejo v zakonodaji, vzpostavljanju podpornih mehanizmov ter vključevanju v evropske iniciative. Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je odobrilo evropska sredstva za projekt Vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja, kar poudarja pomen celostnega pristopa k vključevanju vseh otrok v izobraževalni proces. V okviru projekta bodo nadgradili izvedbene modele in podporne mehanizme za kakovostno vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Aktivnosti bodo usmerjene v vzpostavitev protokolov vključevanja, razvoj vključujočega in spodbudnega učnega okolja ter krepitev medkulturnih kompetenc strokovnih in vodstvenih delavcev. Skupna vrednost projekta na programskem območju kohezijske regije Zahodna Slovenija znaša sedem milijonov evrov.
Pravni in institucionalni okvir za otroke s posebnimi potrebami
V Sloveniji je vzpostavljen pravni in institucionalni okvir, ki ureja področje obravnave otrok s posebnimi potrebami. Osnovna šola v letnem delovnem načrtu določi oblike podpore in pomoči, namenjene razvijanju in utrjevanju učnih in kompenzacijskih strategij, usvajanju in utrjevanju učne snovi ter doseganju standardov znanja. Razrednik skrbi za spremljanje in usklajevanje podpore in pomoči na ravni oddelka, vodi predpisano šolsko dokumentacijo ter otroku ponudi možnost vključitve vanjo in v druge oblike podpore. Pomoč spremljevalca in spremljevalca skupine omogoča otroku s posebnimi potrebami nemoteno vključevanje v pouk in druge dejavnosti v šoli ali zavodu.
Izjemoma lahko otroka s posebnimi potrebami, ki zaradi zdravstvenega stanja potrebuje pomoč pri prevozu in je to določeno v odločbi o usmeritvi, na organiziranem šolskem prevozu od kraja prebivališča do vzgojno-izobraževalnega zavoda in nazaj spremlja spremljevalec, spremljevalec skupine ali varuh negovalec. Na prevozu od kraja prebivališča do socialnovarstvenega zavoda in nazaj pa otroka spremlja varuh.
Otroci s posebnimi potrebami se lahko z odločbo o usmeritvi vključijo v oskrbo in v vzgojni program v zavod za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami, dom za učence ali socialnovarstveni zavod, kadar jim ni mogoče zagotoviti vzgoje in izobraževanja v kraju prebivališča in jim zaradi oddaljenosti prebivališča od kraja vzgoje in izobraževanja ni mogoče zagotoviti prevoza oziroma kadar organ, ki vodi postopek usmerjanja, presodi, da je to v največjo korist otroka. Vzgojno-izobraževalni zavod iz prvega odstavka tega člena lahko z namenom razbremenitve družine omogoči vključitev tudi drugim otrokom tega zavoda v oskrbo in vzgojni program. Zavod v letnem delovnem načrtu določi dneve izvajanja oskrbe in vzgojnega programa za te otroke.
Postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami
Za ugotovitev dejstev in okoliščin, ki so potrebne za optimalno usmeritev otroka, se ustanovita prvo in drugostopna komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami (v nadaljnjem besedilu: komisija za usmerjanje). Članice oziroma člane (v nadaljnjem besedilu: člani) komisije za usmerjanje prve stopnje s sklepom imenuje in razrešuje direktor oziroma direktorica Zavoda Republike Slovenije za šolstvo. Če komisija za usmerjanje na podlagi razpoložljive dokumentacije in razgovorov ne more pripraviti strokovnega mnenja o usmeritvi otroka s posebnimi potrebami v ustrezen program vzgoje in izobraževanja (v nadaljnjem besedilu: strokovno mnenje), se lahko v skladu z drugim oziroma četrtim odstavkom tega člena kot dodatnega člana komisije za usmerjanje imenuje specialista s področja pedopsihiatrije, fizikalne medicine in rehabilitacije, okulistike, avdiologije oziroma katerega koli specialista medicine, ki je ključen za ugotavljanje otrokovih posebnih potreb, za izvedbo dodatne strokovne ocene.
Postopek usmerjanja otroka s posebnimi potrebami se začne z zahtevo staršev. Zahtevo za usmerjanje lahko zase vloži tudi oseba starejša od 15 let (starejša mladoletnica oziroma starejši mladoletnik; v nadaljnjem besedilu: starejši mladoletnik). Če so vlagatelji starši ali starejši mladoletnik, morajo zahtevi za začetek postopka usmerjanja priložiti strokovno in drugo dokumentacijo, s katero razpolagajo, ki vključuje že opravljene obravnave otroka. Če ima otrok rejnika, se odločba in strokovno mnenje vročita tudi rejniku in pristojnemu centru za socialno delo. V pripravo in spremljanje individualiziranega programa morajo biti vključeni starši in otrok s posebnimi potrebami, pri čemer se upoštevata njegova starost in zrelost.
Otroci, ki imajo priznano pravico do tolmačenja slovenskega znakovnega jezika (v nadaljnjem besedilu: uporabniki slovenskega znakovnega jezika) oziroma do tolmačenja jezika gluhoslepih (v nadaljnjem besedilu: uporabniki jezika gluhoslepih), se učijo slovenski znakovni jezik oziroma jezik gluhoslepih.
O otrocih s posebnimi potrebami
Evropska agencija za posebne potrebe in vključujoče izobraževanje
Evropska agencija za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje (European Agency for Special Needs and Inclusive Education, v nadaljnjem besedilu Agencija) je neodvisna organizacija. Ustanovljena je bila leta 1996 na pobudo danske vlade, ki so jo podprli ministri za izobraževanje držav članic Evropske unije. Agencija vključuje 31 držav članic, ki pokrivajo 36 jurisdikcij (Anglija, Severna Irska, Škotska in Wales ter francoska, flamska in nemška skupnost v Belgiji so zastopane vsaka posebej). Od 1. januarja 2008 ima status članice tudi Slovenija. Na straneh z informacijami o državah so navedeni nacionalni stiki, zakonodaja in politika na področju posebnih potreb in vključujočega izobraževanja v državah članicah ter novice za posamezne države. Agencija deluje kot platforma za sodelovanje med državami članicami. Njihovo delo se osredotoča na podporo razvoju inkluzivnih izobraževalnih sistemov, da bi vsakemu učečemu se zagotovili pravico do vključujočih in pravičnih izobraževalnih priložnosti.
Modeli izobraževanja otrok s posebnimi potrebami v Sloveniji
Pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami kot temeljno vrednoto postavljamo posameznega otroka in mladostnika ter njegov razvoj. Zavedamo se, da je primanjkljaj, ovira oziroma motnja le določena značilnost otrok s posebnimi potrebami, ki pa imajo, tako kot vsi drugi, mnogo talentov in potencialov. Zato podpiramo in razvijamo enake možnosti za vzgojo, izobraževanje in poklicno usposabljanje vseh otrok z različnimi vrstami posebnih potreb. Pri vzgoji in izobraževanju otrok s posebnimi potrebami so cilji in načela postavljeni širše kot pri splošnem izobraževanjem. Otrokom in mladostnikom s posebnimi potrebami želimo zagotoviti ustrezne prilagoditve in pomoč, da bi lahko dosegli cilje in standarde znanja ter razvili svoje potenciale. Večini otrok s posebnimi potrebami zagotavljamo vzgojo in izobraževanje v rednih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, kjer jim nudimo različne vrste pomoči.
S 13. 1. 2021 je pričel veljati Zakon o obravnavi otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami in motnjami v vzgoji in izobraževanju (ZOOMTVI, Uradni list RS, št. 200/20). Skladno z 2. členom citiranega zakona je ministrica za izobraževanje, znanost in šport v skladu z merili za oblikovanje javne mreže določila strokovne centre in posamične strokovne centre, ki opravljajo naloge v zvezi z usklajevanjem sodelovanja strokovnih centrov na posameznem področju, s sklepom št. 603472021/1 z dne 14. 1. 2021. Omenjeni zakon, v 8. členu, prinaša tudi spremembe na področju namestitve otroka in mladostnika ter oskrbe v strokovnem centru. Tako sedaj sodišča nameščajo otroke in mladostnike v strokovni center, ki je čim bližje njihovemu domu, pri čemer ima sodišče možnost, da otroka ali mladostnika namesti tudi v strokovni center na drugem območju, ki je bolj oddaljeno, če za to obstajajo utemeljeni razlogi. Sodišče otroka in mladostnika namesti v strokovni center, ki na določenem območju usklajuje sodelovanje strokovnih centrov. Če strokovni center otroka ali mladostnika razporedi v drug strokovni center znotraj istega območja glede na vrsto pomoči, ki jo otrok ali mladostnik potrebuje, o tem obvesti sodišče in pristojni center za socialno delo. Zato se je tudi dopolnil Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 - ZNOrg, 16/19 - ZNP-1, 22/19, 67/19, 200/20 - ZOOMTVI), ki v 182. členu določa, da če sodišče z začasno odredbo po drugem odstavku 162. člena ali prvem odstavku 168. člena tega zakonika ali z odločbo, s katero izreče ukrep trajnejšega značaja po 174., 175. ali 176.
Če je le mogoče, naj bi se otrok s posebnimi potrebami šolal v rednem šolskem sistemu. Kadar pa so otrokove omejitve takšne, da po presoji Komisije za usmerjanje prilagoditve v večinski šoli ne bi mogle omogočiti uspešne vzgoje in izobraževanja posameznika, se otrok oziroma mladostnik s posebnimi potrebami usmeri v prilagojeni ali posebni program. Otroci, ki zaradi motnje v duševnem razvoju ali avtističnih motenj ne zmorejo pridobiti enakega standarda znanja, kot je predpisan za večinske šole, se usmerijo v prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom oziroma v posebni program vzgoje in izobraževanja. Oba programa se izvajata v samostojnih osnovnih šolah s prilagojenim programom (27 samostojnih šol) ali enotah v večinski osnovni šoli (21 enot). Otroci, ki jim ni mogoče organizirati dnevnega prevoza v šolo in nazaj, lahko bivajo v domovih za učence; ti so praviloma del šole. Oskrba v domovih je brezplačna.
V Sloveniji trenutno obstaja 9 vzgojnih zavodov, 3 zavodi za gluhe in naglušne otroke, 1 zavod za slepe in slabovidne ter 2 zavoda za gibalno ovirane otroke in mladostnike. Nekateri zavodi izvajajo poleg prilagojenega izobraževalnega programa z enakovrednim izobrazbenim standardom tudi prilagojeni program osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom ter posebni program vzgoje in izobraževanja, lahko pa tudi vzgojne programe za otroke in mladostnike s posebnimi potrebami. V Sloveniji deluje Center za izobraževanje, rehabilitacijo, inkluzijo in svetovanje za slepe in slabovidne (Center IRIS), v katerega se usmeri slepega ali slabovidnega otroka oziroma mladostnika, če zanj redni vrtec ali šola ne more zagotoviti ustreznih prilagoditev. V Sloveniji delujejo za otroke s tem primanjkljajem trije zavodi.
Prilagojeni in posebni programi izobraževanja
Potek izobraževanja otrok s posebnimi potrebami je odvisen od narave in obsega njihovih primanjkljajev. Učenci so usmerjeni v program, ki je prilagojen vrsti primanjkljaja, ovire oziroma motnje. Zato so v šolah in zavodih, ki izvajajo prilagojene programe in posebni program, v oddelke razporejeni učenci, ki imajo podobne primarne primanjkljaje, ovire oziroma motnje.
Prilagojeni program osnovne šole je razdeljen na tri obdobja, v vsakem so trije razredi, tako kot v rednem programu. Učenci enega razreda so razporejeni v oddelke z različnim številom učencev, odvisno od obdobja:
- 8 učencev v 1., 2. in 3. razredu
- 10 učencev v 4., 5. in 6. razredu
- 12 učencev v 7., 8. in 9. razredu
Za otroke s posebnimi potrebami, ki potrebujejo dodatno podporo pri prevozu, je organiziran poseben prevoz, ki ga lahko spremljajo spremljevalec ali varuh.
Posebni program vzgoje in izobraževanja je namenjen učencem z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju. Program se deli na stopnje, pri čemer posamezna stopnja praviloma traja tri leta, prve tri pa so obvezne. Število učencev v oddelku je prilagojeno:
- 6 otrok na 1. stopnji
- 7 otrok na 2. stopnji
- 8 otrok na 3., 4., 5. in 6. stopnji
Če so v oddelku učenci s težko motnjo v duševnem razvoju in učenci z več motnjami, se normativ zmanjša za 1 učenca. Program ne daje javno veljavne izobrazbe.
Izobraževanje po prilagojenih programih srednješolskega izobraževanja poteka po letnikih ali po programskih enotah, dijaki so razporejeni v oddelke. V oddelku za pridobitev poklicne in srednje strokovne izobrazbe je lahko največ 10 dijakov. Pri praktičnem delu se dijaki delijo v skupine. Programi učencem zagotavljajo enako raven znanja kot v večinski šoli. Predmeti in njihov urni obseg je enak kot v večinski šoli. Poleg pouka predmetov je za učence obvezno sodelovanje pri dnevih dejavnosti, pri urah oddelčne skupnosti in pri specialno-pedagoških dejavnostih, ki pripomorejo k premagovanju otrokovega primanjkljaja. Te dejavnosti vključujejo komunikacijo, računalništvo, za gibalno ovirane še socialne veščine, za slepe in slabovidne pa orientacijo in mobilnost. Neobvezni razširjeni del programa je večinoma enak kot v večinski šoli (jutranje varstvo za učence 1. razreda, dopolnilni in dodatni pouk, interesne dejavnosti), podaljšano bivanje pa se izvaja za učence od 1. do 9. razreda.
Program izvajajo v posebnih šolah ali v enotah večinskih šol ter v nekaterih zavodih za vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami za učence z lažjo motnjo v duševnem razvoju ali avtističnimi motnjami.
Podpora in pripomočki
Šole in zavodi so opremljeni s potrebnimi posebnimi didaktičnimi sredstvi in tehničnimi pripomočki. Zavod za slepe in slabovidne pripomočke pripravlja, izdeluje in izposoja. Prav tako tudi svetuje, izobražuje ter usposablja za njihovo uporabo. Pripravlja tudi prilagojene učbenike, delovne zvezke in drugo učno gradivo. Večino drugih učbenikov za prilagojene programe je pripravil Zavod RS za šolstvo, nekatere tudi druge zasebne založbe. Ustreznost učbenikov potrdi pristojni strokovni svet. Pri pouku v šolah in zavodih uporabljajo prilagojeno opremo IKT in ustrezno programsko opremo. Gluhi in naglušni se učijo slovenski znakovni jezik, pri delu z njimi in z otroki z govorno-jezikovnimi motnjami učitelji uporabljajo verbotonalno metodo in fonetsko-ritmično glasbeno stimulacijo. Slepi in slabovidni se učijo braillovo pisavo in uporabljajo zvočni material.
Napredovanje in ocenjevanje
Učenci v prilagojenem programu osnovne šole z enakovrednim standardom napredujejo iz razreda v razred kot njihovi vrstniki v večinski osnovni šoli. Od 1. do 6. razreda praviloma napredujejo, v 7. in 8. razredu pa je napredovanje odvisno od doseženih rezultatov.
Znanje učencev v prilagojenem programu osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom učitelji ocenjujejo od 1. do 3. razreda z opisnimi ocenami. Učenci praviloma napredujejo. Ponavljajo lahko v soglasju s starši ali pa izjemoma brez njihovega soglasja, če ne dosežejo pričakovanih rezultatov znanja. V drugem in tretjem obdobju učitelji znanje učencev ocenjujejo s številčnimi ocenami.
V posebnem programu vzgoje in izobraževanja se napredek učenca ocenjuje z opisnimi ocenami. Učenci prilagojenega programa osnovne šole z nižjim izobrazbenim standardom, ki se ne vpišejo v srednješolsko izobraževanje, lahko obiskujejo osnovno šolo še 3 leta po izpolnjeni osnovnošolski obveznosti, za večino učencev je to do 18. leta. Za učence 6. in 9. razreda prilagojenega programa z enakovrednim izobrazbenim standardom je, tako kot za njihove vrstnike v redni šoli, nacionalno preverjanje znanja iz treh predmetov obvezno.
Učenci prilagojenega programa z nižjim izobrazbenim standardom od 1. do 3. razreda dobijo spričevala z opisnimi ocenami, od 4. razreda naprej pa s številčnimi zaključnimi ocenami. Učenci posebnega programa vsako leto ob koncu pouka dobijo potrdilo z opisno oceno napredka. Če se občasno vključujejo v prilagojeni program, se to navede v potrdilu.
Nove iniciative in projekti
Slovenija aktivno sodeluje pri evropskih projektih, ki krepijo vključevanje in razvoj izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Projekt Vključevanje otrok, učencev in dijakov priseljencev v slovenski sistem vzgoje in izobraževanja, financiran z evropskimi sredstvi, je primer takšne iniciative. Cilj je izboljšati podporne mehanizme in ustvariti vključujoče učno okolje. Poleg tega se v Sloveniji izvajajo tudi projekti, kot je bil na primer umetniško razstavni projekt podjetja Neuroth za otroke in zaposlene Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, ki poudarja pomen umetnosti in kulture pri vključevanju.
Nedavna otvoritev novih in obnovljenih prostorov Zavoda za gluhe in naglušne Ljubljana, ki se je odvila ob prisotnosti visokih predstavnikov države in Evropske komisije, potrjuje zavezanost države k izboljšanju pogojev za izobraževanje in rehabilitacijo otrok s posebnimi potrebami. Takšni projekti, ki vključujejo sodelovanje med državnimi institucijami, evropskimi skladi in zasebnim sektorjem, predstavljajo pomemben korak naprej pri zagotavljanju enakih možnosti za vse.
