Festival Dojiva se, ki poteka v sklopu Svetovnega tedna dojenja, predstavlja pomembno platformo za izmenjavo informacij, izkušenj in podpore med nosečnicami, mladimi mamami in njihovimi partnerji. Ta pobuda, ki se je v Mariboru odvijala v Mestnem parku, je del širše slovenske mreže dogodkov, namenjenih spodbujanju in ohranjanju dojenja. Festival poudarja, da je dojenje naraven, a hkrati veščina, ki zahteva pripravo, znanje in podporo.
Pomen zgodnje priprave in podpore
Glavna organizatorica mariborskega dogodka, Renata Kocbek Mikložič, svetovalka za dojenje ter inštruktorica masaže in joge za dojenčke, poudarja pomen priprave na dojenje še pred prvim pristavom otroka. "Da dojenje lepo steče, je potrebne veliko prakse, zato je dobro, da se nosečnica nanj pripravi, še preden prvič pristavi otroka k prsim," pojasnjuje. Z devetim festivalom so si prizadevali družinam ponuditi podporo in ustvariti skupnost, kjer se nosečnice in mlade mame počutijo slišane, razumele in ne osamljene pri svojih izzivih. Redke porodnice imajo srečo, da jim dojenje steče brez težav, zato je teoretično poučevanje pred porodom ključnega pomena.
Svetovni teden dojenja, ki poteka med 1. in 7. avgustom, s sloganom »Zavzemajmo se za dojenje: izobražujmo in podpirajmo«, usmerja pozornost družbe k omogočanju, ohranjanju in spodbujanju dojenja. V Sloveniji se ta teden obeležuje s festivalom Dojiva se, ki v hibridni obliki združuje spletna predavanja in dogodke v živo v 15 mestih po državi.
Prednosti dojenja za otroka, družino in planet
Dr. Zalka Drglin, višja predavateljica na Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin, izpostavlja prizadevanja Slovenije za dobre prakse dojenja, varovanje pred promocijo mlečnih nadomestkov in spodbujanje uživanja sveže pripravljene, lokalno pridelane hrane. Te prakse prinašajo prednosti za zdravje otrok, družin in planeta. Kratkoročni in dolgoročni pozitivni učinki dojenja na zdravje otrok in mater ter okoljske prednosti v primerjavi z uporabo mlečnih nadomestkov koristijo celotni družbi. Mame za uspešno dojenje potrebujejo kakovostne informacije, praktično podporo in pomoč ter ustrezne pogoje.
Marina P. Frangež, svetovalka za dojenje in ustanoviteljica festivala Dojiva se, dodaja, da naravno dojenje prinaša številne znanstveno dokazane blagodejne učinke. Otroci, ki so dojeni, so praviloma v boljši zdravstveni kondiciji, z boljšim razvojem ustnih mišic in čeljusti, kar vpliva na razvoj govora in celotno zdravje. Dobro razvita čeljust zmanjšuje verjetnost za okužbe dihal in prebavil ter vnetja srednjega ušesa, omogoča lažje prebavljanje hrane, zmanjšuje pojavnost alergij in razvoj sladkorne bolezni. Dojenje prav tako oblikuje občutek varnosti in vzpostavlja prvi zunanji stik med otrokom in materjo.
Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije in UNICEF-a
Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in UNICEF priporočata, da se novorojenčka pristavi k prsim v prvi uri po porodu in izključno doji do dopolnjenega šestega meseca starosti. Po šestem mesecu se priporoča postopno uvajanje varne in mešane prehrane, pri čemer se dojenje nadaljuje. Obdobje dojenja naj traja, dokler to ustreza materi in otroku, do drugega leta ali dlje. Marina P. Frangež poudarja, da je pomembno, da se dojenje izvaja tako dolgo, kot je prijetno za oba, brez nepotrebnega ali prisilnega prenehanja.
Kultura dojenja v Sloveniji in razbijanje predsodkov
V Sloveniji kultura dojenja še vedno živi. Večina mater začne svoje novorojenčke dojiti, več kot polovica pa jih še po šestem mesecu starosti, kar sta razveseljiva podatka. Raziskava SI.Menu 2017/18 Vida Fajdige Turk z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kaže, da matere v Sloveniji v povprečju svoje otroke dojijo sedem mesecev, z najdaljšim zabeleženim obdobjem šestindvajset mesecev.
Dr. Zalka Drglin analizira predsodke o dojenju po prvem letu otrokove starosti in poudarja, da je materino mleko tudi v tem obdobju pomemben vir hranil, zaščite, varnosti in tolažbe. "Dojenje po enem letu ne ustreza vsakomur, in s tem ni nič narobe. A če mama želi dojiti in če otrok dojenje potrebuje, je smiselno z njim nadaljevati, četudi otrok obiskuje vrtec in četudi se je mama vrnila na delovno mesto," pojasnjuje. Ključno je razgrajevanje predsodkov in seznanjanje z dejstvi, da doječe ženske ne bi bile obremenjene z nespametnimi nasveti in zastarelimi podatki, kot je na primer komentar, češ "otrok, ki že hodi, je že prevelik za dojenje" ali "se samo crklja". Sprejemanje doječih mam z dojenčki in malčki kot del vsakdana, tako javno kot zasebno, je pomembno.
Festival Dojiva se si prizadeva skozi informiranje in podajanje znanja razbijati najpogostejše predsodke, strahove in izzive, s katerimi se srečujejo mlade mamice pri dojenju ali že v času nosečnosti. Marina P. Frangež navaja, da se mlade matere pogosto bojijo, da ne bodo imele dovolj mleka ali da bo to premalo kakovostno, ter izražajo pomisleke glede dojenja ob prebujanju. Kljub pogosto popačeni sliki v medijih, kjer je porod prikazan kot boleč in dojenje kot preprost ritual, lahko pri dojenju naletimo na ovire. Vendar obstaja več rešitev kot razlogov za opustitev. Ključnega pomena je zato zadostno informiranje in izobraževanje ter psihološka podpora.
Vloga očetov in partnerjev pri podpori dojenju
Na NIJZ ob Svetovnem tednu dojenja izpostavljajo pomen očetove podpore. Dr. Irena Krotec, specialistka javnega zdravja, poudarja vlogo dejavnega očetovstva: sodelovanje pri negi dojenčka, skrbi za dom in ljubeč odnos so velika podpora doječi materi. V sodobnem svetu je vloga očeta lahko veliko več kot le varovalna. Očetje lahko s prevzemanjem gospodinjskih opravil omogočijo, da se mlada mamica posveti dojenju in otroku, ter tako pomagajo pri prijetnem in mirnem prehodu iz bolnišničnega v domače okolje.
Tema "Zaupam si" in praktični vodniki
Tema letošnjega festivala, "Zaupam si", je namenjena opogumljanju žensk, da ponovno odkrijejo in prisluhnejo svoji intuiciji. V poplavi informacij in nasvetov je ključnega pomena, da se ženska zanese na svojo presojo in občutek. Festival s svojimi vsebinami in pogovori spodbuja sodelovanje med doječimi mamami in nosečnicami, da bi bile bodoče mamice že v času nosečnosti pripravljene na izzive po porodu.
Festival je letos pospremil tudi izid knjižice "Zaupam si" - vodnika za nosečnost, dojenje in starševstvo. Pri nastajanju tega obsežnega priročnika so sodelovali slovenski strokovnjaki s področja porodništva, dojenja, nutricionistike, vzgoje in odnosov. Knjižico izdaja prva slovenska spletna šola za starše, ki ponuja kakovostne vsebine priznanih strokovnjakov v udobju doma, z možnostjo komunikacije in zastavljanja vprašanj.
Trajanje dojenja in podpora v Sloveniji
Čeprav so smernice glede dojenja jasno postavljene, se v Sloveniji matere za izključno dojenje odločajo za krajše obdobje, predvsem zaradi dvomov o kakovosti in količini lastnega mleka ter skrbi, ali otrok dobi dovolj hrane. Na te pomisleke se lahko nosečnice in doječe matere odzovejo na festivalih in dogodkih, kjer dobijo odgovore strokovnjakov in izkušnje drugih mater.
V Splošni bolnišnici Jesenice so na stojnici delili zloženke v pomoč mamicam, v Društvu svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije pa so na celjski mestni plaži pripravili srečanje, kjer so nudili strokovne informacije in izkušnje.
Družba, ki podpira dojenje
Svetovni dan dojenja opozarja na pomen informiranosti bodočih staršev in zagotavljanja podpore pri dojenju. Prehrana z materinim mlekom je ključna za zdravje otroka, saj preprečuje prebavne težave, kolike in zmanjšuje tveganje za astmo. Dojenje vpliva tudi na zdravje doječe matere, saj zmanjšuje možnost poporodnih krvavitev, deluje kot zaščitni dejavnik pred osteoporozo ter zmanjšuje tveganje za nastanek raka dojk in jajčnikov. Poleg tega ustvarja neprecenljivo vez med materjo in otrokom ter je prijazno do okolja. V kriznih območjih in revnih državah je dojenje še posebej pomembno pri preprečevanju podhranjenosti, saj ne stane nič.
Festival Dojiva se, ki je v desetih letih zrasel iz Maribora po vsej Sloveniji, predstavlja pomemben korak k ustvarjanju družbe, ki aktivno podpira dojenje. Z izmenjavo znanja, izkušenj in čustvene podpore omogoča, da se ženske počutijo opolnomočene pri tej pomembni nalogi, izzive pa lažje premagujejo. "Navdušuje me, da se vračajo starši, mame, ki po tem zaradi tega kar so tu dobile in začutile in jim je olajšalo realno plat materinstva, to prenesejo naprej. To je tisto kar me vsako leto znova pogreje in naredi kurjo kožo," pravi Marina Popović Frangež. Spodbuja k iskanju znanja in prilagajanju informacij individualnim potrebam, saj "nismo vsi starši enaki, niso otroci enaki, ni vsak porod enak. Različno je naše razmišljanje, partnerji.. Prilagodite stvari sebi in bodite srečne."