Država Slovenija si prizadeva ustvariti ustrezne pogoje za družine in zagotavljati visoko kakovost življenja vseh njenih članov, s posebnim poudarkom na varstvu in zaščiti otrok. V času nosečnosti in po porodu se staršem ponuja vrsta finančnih in drugih podpornih ukrepov, ki olajšujejo skrb za novorojenčka ter zagotavljajo socialno varnost. Ta članek podaja podroben pregled pravic in dajatev, ki so na voljo v Sloveniji, pri čemer izhaja iz veljavne zakonodaje in praktičnih vidikov uveljavljanja teh pravic.
Materinski in očetovski dopust ter nadomestila
Ključni pravici, ki omogočata staršem preživljanje časa z novorojenčkom ob hkratnem zagotavljanju finančne podpore, sta materinski in očetovski dopust ter pripadajoča nadomestila.
Materinski dopust je namenjen pripravi na porod, negi in varstvu otroka takoj po porodu ter zaščiti materinega zdravja. Ta dopust traja 105 dni. Zakon določa obvezen nastop materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. V kolikor mati ne nastopi materinskega dopusta v tem predpisanem roku, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. V primeru, da mati na dan poroda še ni nastopila materinskega dopusta, ga nastopi z dnem rojstva otroka. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. Če se uveljavlja po tem roku, se pravica prizna z dnem rojstva otroka. Če rodite otroka, preden ste o izrabi materinskega dopusta obvestili delodajalca, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če vam zdravstveno stanje tega ne dopušča. V tem primeru naj delodajalca obvesti kateri od vaših sorodnikov ali bližnjih.
Očetovski dopust je namenjen očetom, da bi že v najnežnejši dobi otroka, skupaj z mamo, sodelovali pri negi in varstvu otroka. Ta dopust traja 15 koledarskih dni. Oče ga mora izrabiti v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, od rojstva otroka do najpozneje enega meseca po poteku starševskega dopusta. Oče izrabi prvi del očetovskega dopusta v trajanju najmanj 15 koledarskih dni. Če izrabi manj kot 15 dni, mu preostanek do 15 dni propade. Oče lahko izrabi tudi celotnih 15 koledarskih dni v enem delu, na primer ob rojstvu otroka. Vloga za očetovski dopust se vloži na center za socialno delo, najpozneje na dan nastopa očetovskega dopusta. Če ga oče ne izrabi, lahko očetovski dopust koristijo tudi druge osebe ter materin zakonec, materin zunajzakonski partner in partner ali partnerka registrirane istospolne partnerske skupnosti, ki dejansko neguje in varuje otroka. Če oče ne izrabi očetovskega dopusta, je potrebno obvestilo oddati skupaj z vlogo očeta za uveljavitev pravic ob rojstvu otroka. Ob rojstvu dveh ali več hkrati živorojenih otrok se očetovski dopust za drugega ali nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni.
Starševski dopust je namenjen materi in očetu ter traja 160 dni za vsakega od staršev (skupaj 320 dni), in sicer v obliki polne ali delne odsotnosti z dela. 60 dni je za vsakega od staršev neprenosljivih. Mati lahko tako na očeta prenese 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa lahko izkoristi samo ona (je neprenosljivih). Tudi oče lahko prenese na mater 100 dni starševskega dopusta, 60 dni pa je neprenosljivih in jih lahko izrabi samo on. Starša se pisno dogovorita o izrabi starševskega dopusta najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo. Kadar za otroka nihče ni upravičen do materinskega dopusta, se uveljavlja pravica do starševskega dopusta 30 dni pred potekom 77 dni starosti otroka. Če se uveljavlja po izteku materinskega dopusta se pravica do starševskega dopusta prizna z dnem vložitve vloge, pri čemer se trajanje pravice skrajša za toliko dni, kolikor je minilo od izteka materinskega dopusta. Posvojitelj ali oseba, ki ji je otrok zaupan v vzgojo in varstvo z namenom posvojitve v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja, uveljavlja pravico do starševskega dopusta in starševskega nadomestila najpozneje 30 dni po nastopu starševskega dopusta. V primeru rojstva dvojčkov ali več otrok, nedonošenčka ali otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, se starševski dopust podaljša. Če starša doma varujeta že otroka, mlajšega od 8 let, se dopust podaljša za 30 dni. Ob dvojčkih se dopust podaljša za 90 dni, če je otrok bolan, se tudi podaljša za 90 dni.
Materinsko, očetovsko in starševsko nadomestilo se izplačujejo v času materinskega, očetovskega in starševskega dopusta in znašajo 100 odstotkov osnove. Osnova za izračun nadomestila je povprečna osnova, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih, pri čemer se kot zadnji mesec šteje osnova, od katere so bili obračunani prispevki v predpreteklem mesecu od vložitve prve vloge za dopust. Na primer, pri vlogi, vloženi septembra 2023, se upoštevajo plače od julija 2022 do junija 2023. Za izračun osnove se ne štejejo določeni prejemki, kot so prejemki za nadurno delo, povračila materialnih stroškov, regres za letni dopust, nagrade ob delovnih jubilejih, prejemki v naravi (razen če so sestavni del plače), odpravnine, prejemki zaradi upokojitve ali priprave na upokojitev, ter prejemki v obliki delnic, obveznic in drugih vrednostnih papirjev. Materinsko nadomestilo je navzgor neomejeno. Najvišje očetovsko in starševsko nadomestilo pa je navzgor omejeno na 2,5-kratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo leto oziroma predpreteklo leto, če za preteklo leto še ni znana, kot jo ugotovi Statistični urad Republike Slovenije. V času prejemanja nadomestila so upravičenci vključeni v pokojninsko in invalidsko zavarovanje, zavarovani za primer brezposelnosti in za starševsko varstvo.
Podpore ob rojstvu otroka
Poleg dopustov in nadomestil, država nudi tudi druge oblike pomoči ob rojstvu otroka.
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Ta pomoč znaša 441,60 EUR in je namenjena vsem staršem, ne glede na materialni položaj, ki imajo stalno ali začasno prebivališče v Republiki Sloveniji in tukaj dejansko živijo. Pravico lahko uveljavlja mati ali oče otroka ali druga oseba ter posvojitelji, če pravice ne uveljavlja eden izmed staršev. Rejniki nimajo pravice do te pomoči. Mati ali oče lahko pravico uveljavljata pri centru za socialno delo (CSD), ki je krajevno pristojen glede na materino stalno ali začasno prebivališče, ali na sedežu njenega delodajalca, če nima stalnega ali začasnega prebivališča v Sloveniji, ali glede na kraj rojstva otroka. Pravico lahko uveljavlja eden od staršev največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Pravico do pomoči ob rojstvu otroka je mogoče uveljavljati hkrati z vlogo za uveljavitev pravice do materinskega dopusta ali z vlogo za uveljavitev pravice do starševskega dodatka, v rokih, ki veljajo za uveljavljanje posamezne pravice, vendar najkasneje 60 dni po rojstvu otroka. Po rojstvu otroka lahko na občino, kjer ima na dan oddaje vloge vlagatelj stalno prebivališče, oddate vlogo za uveljavitev enkratnega prispevka ob rojstvu novorojenca. Pomoč ob rojstvu otroka se v Sloveniji razlikuje od občine do občine.
Starševski dodatek predstavlja finančno podporo, ki jo lahko prejme starš po rojstvu otroka, kadar kot starš ni upravičen do starševskega nadomestila. Ta pravica traja 365 dni od rojstva otroka, če jo uveljavite 30 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 30 dni po rojstvu otroka. V primeru, da vložite zahtevek po tem roku, bo pravica priznana od dneva vložitve vloge. Starševski dodatek se izplačuje mesečno in je določen v višini usklajene višine osnovnega zneska minimalnega dohodka, kot ga določata zakon, ki ureja socialno varstvene prejemke, in zakon, ki ureja usklajevanje transferjev posameznikom in gospodinjstvom v Republiki Sloveniji. Če mati, oče ali druga oseba, ki v času smrti otroka prejema starševski dodatek, ima pravico do starševskega dodatka v obsegu, kot ga je do dneva smrti otroka že izrabila in še dodatnih deset dni po smrti otroka.
Druge družinske prejemke in pravice
Poleg omenjenih pravic obstajajo še druge oblike podpore za družine z otroki.
Otroški dodatek je finančni prejemek, ki staršu pomaga pri skrbi, vzgoji in izobraževanju otroka. Ta pomoč je na voljo enemu od staršev ali drugi osebi, ki skrbi za otroka, dokler otrok ne dopolni 18 let. Če želite pridobiti otroški dodatek, morate vlogo vložiti v 30 dneh po rojstvu otroka. Dodatek se priznava od meseca rojstva otroka. Če vlogo vložite po tem roku, bo pravica priznana s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge. Če imate že veljavno pravico do otroškega dodatka, vam ni potrebno oddajati nove vloge, pravica bo podaljšana avtomatsko. Novo vlogo oddajate v tridesetih dneh od rojstva otroka, v tem primeru bo pravica veljala od meseca njegovega rojstva. Če ste prejeli novo odločbo o vračilu določenega sredstva otroškega dodatka in imate še naprej veljavno pravico do otroškega dodatka, se vam bo po pravnomočnosti odločbe začel avtomatski poračun dolga. Do otroškega dodatka je opravičen eden od staršev oziroma druga oseba za otroka s prijavljenim bivališčem v Republiki Sloveniji in tukaj družina tudi dejansko živi, in sicer do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Pravica do otroškega dodatka se prizna za dobo največ enega leta, pri čemer se o vsaki nadaljnji upravičenosti do podaljšanja pravice odloča posebej.
Dodatek za veliko družino je letni prejemek, namenjen družini, ki ima v koledarskem letu najmanj en dan tri ali več otrok do starosti 18 let. Po 18. letu starosti pa, če imajo status učenca, dijaka, vajenca ali študenta, vendar najdlje do 26. leta starosti. Vlogo vložijo samo družine, ki niso upravičene do otroškega dodatka. Dodatek za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine.
Dodatek za nego otroka je pravica, ki jo lahko uveljavlja eden od staršev ali druga oseba za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Do dodatka je upravičen, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti. Po 18. letu starosti je dodatek priznan le v primeru dolgotrajno hudo bolnih otrok skladno s pravilnikom. Mesečna višina dodatka znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni. Za uveljavljanje pravice je potrebno izpolniti obrazec "Vloga za uveljavitev pravice do plačila prispevkov zaradi dela s krajšim delovnim časom zaradi starševstva".
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno ali težjo gibalno oviranostjo. Eden od staršev je lahko upravičen do delnega plačila za izgubljeni dohodek najdlje do dopolnjenega 18. leta starosti otroka. Eden od staršev, ki želi doma negovati in varovati enega ali več otrok, mora 30 dni pred zapustitvijo trga dela oziroma najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom na centru za socialno delo, kjer ima otrok stalno prebivališče, vložiti vlogo za uveljavitev delnega plačila za izgubljeni dohodek. Če se pravica ne uveljavlja v tem roku, pripada pravica do delnega plačila z dnem vložitve vloge. Vlogi je treba priložiti zdravniško dokumentacijo, ki ne sme biti starejša od šest mesecev, in fotokopijo dokumenta, iz katerega je razvidna številka transakcijskega računa vlagatelja/ice. Mesečna višina tega prejemka je 734,15 EUR, bruto.
Krajši delovni čas zaradi starševstva in druge pravice
Zakonska ureditev omogoča staršem, da lažje usklajujejo delovne obveznosti z družinskimi potrebami.
Pravica delati krajši delovni čas zaradi starševstva pripada enemu od staršev oziroma drugi osebi (rejnik, skrbnik), ki neguje in varuje otroka. Če varuje enega otroka, ima pravico do tretjega leta starosti otroka. Če varuje najmanj dva otroka, ima pravico do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Krajši delovni čas mora obsegati najmanj polovično tedensko delovno obveznost (eden od staršev mora delati najmanj 20 ur tedensko). Pravico delati krajši delovni čas imata lahko hkrati tudi oba starša, pri čemer skupna izraba pravice ne sme presegati 20 ur tedensko. V določenih primerih lahko eden od staršev uveljavlja pravico do krajšega delovnega časa sam. Če uveljavljate pravico do plačila sorazmernega dela prispevkov za socialno varnost do polne delovne obveznosti za otroka do 18. leta starosti, je potrebno izpolniti ustrezen obrazec. Pravica se prizna z dnem, ko začnete delati s krajšim delovnim časom od polnega, če ste pravico uveljavljali najkasneje 30 dni po sklenitvi pogodbe s krajšim delovnim časom zaradi starševstva pri svojem delodajalcu.
Pravica do plačila prispevkov za socialno varnost v primeru štirih ali več otrok pripada enemu od staršev, ki zapusti trg dela zaradi nege in varstva štirih ali več otrok (mlajših od 18 let), s katerimi ima skupno stalno prebivališče, do osmega leta starosti najmlajšega otroka. Vlagatelj to pravico uveljavlja z obrazcem S-3/2, najpozneje 30 dni po zapustitvi trga dela. V tem primeru se pravica prizna z naslednjim dnem po zapustitvi trga dela. Če pravice ne uveljavlja v tem roku, mu pripada pravica z dnem vložitve vloge. V času trajanja pravice se upravičencu plačujejo prispevki za socialno varnost od višine minimalne plače. Pravica lahko traja najdlje do konca prvega razreda osnovne šole najmlajšega otroka, ob pogoju, da starejši otroci še niso dopolnili 18 let.
Nadomestilo v času odmora za dojenje pripada materam, zaposlenim za polni delovni čas, v času odmora za dojenje (ko se vrne na delo), na podlagi potrdila specialista pediatra/pediatrinje. Doječi materi pripada nadomestilo za eno uro dnevno, za otroka do 9. meseca starosti.
Kakšne tipe starih staršev poznamo
Svetovanje in pomoč
V času nosečnosti in po porodu se lahko pari in posamezniki soočajo z različnimi izzivi. Center za socialno delo ponuja različne oblike svetovanja in pomoči.
Predhodno svetovanje je namenjeno zakoncema ali partnerjema, da ugotovita, ali so njuni odnosi omajani do te mere, da je njuna zveza nevzdržna ali pa še obstaja možnost za njeno ohranitev. Seznanjeni so s posledicami razveze zakonske zveze in poučeni o možnostih za rešitev problema, varstvu in vzgoji mladoletnih otrok, določitvi preživnine ter ureditvi stikov med otrokom in staršem. Cilj pomoči je sklenitev sporazumnega dogovora. Predhodnega svetovanja se udeležita tudi starša, preden sodišču predlagata, da odloči o varstvu in vzgoji otroka, njegovem preživljanju in stikih. Predhodnega svetovanja se ne udeležita, če je eden od staršev nerazsoden ali živi v tujini, je pogrešan ali neznanega prebivališča. Center za socialno delo po prejemu predloga zakonca ali starša povabi na predhodno svetovanje. Svetovanje poteka osebno in brez pooblaščencev.
Strokovno svetovanje je prostovoljno in namenjeno parom, ki želijo rešiti težave in izboljšati svoj odnos. Udeležba na strokovnem svetovanju je za udeležence brezplačna.
Mediacija je postopek, pri katerem usposobljen mediator pomaga strankam pri sporazumni rešitvi spora. Pri vprašanjih, ki so povezana z otrokom, lahko v mediaciji sodeluje tudi otrok. Mediacija na centru za socialno delo je brezplačna v sporih iz razmerij do otrok, v vseh ostalih sporih pa je plačljiva.
V primeru nenačrtovane nosečnosti in brezposelnosti obstajajo različne oblike pomoči s strani Centra za socialno delo. Na voljo je svetovalnica, kjer vam bodo prisluhnili in pomagali pri naslednjih korakih. Pokličete jih lahko na brezplačno telefonsko številko 080 5003, ki je odprta vsak delovnik med 10. in 16. uro.
Pomembno je, da se starši pred uveljavljanjem posameznih pravic pozanimajo o vseh potrebnih dokumentih in rokih, ki jih je potrebno upoštevati. Informacije lahko pridobijo na centrih za socialno delo, kjer jim bodo strokovni delavci svetovali pri vsaki zagati.
tags: #nosecnost #denarno #nadomestilo #oz #porodniska