Nosečnost je naraven proces, ki pa ga včasih spremljajo zapleti ali pa se preprosto zavleče čez predvideni rok. V takšnih primerih se lahko porodi potreba po umetnem sproženju poroda, kar je tema, ki vzbuja veliko vprašanj in pomislekov. Odločitev za umetne popadke je pogosto povezana s skrbjo za dobrobit matere in otroka, vendar pa lahko sprožitev poroda prinese s seboj tudi določena tveganja in spremeni doživljanje poroda.
Zakaj se odločamo za sprožitev poroda?
Sprožitev poroda, znana tudi kot indukcija poroda, je medicinski postopek, ki se ga izvede, ko naravni začetek poroda ni mogoč ali pa bi nadaljevanje nosečnosti predstavljalo večje tveganje za plod ali mater. Po 42. tednu nosečnosti oziroma že po 10. dnevu po predvidenem datumu poroda se bistveno poveča tveganje za hude zaplete, vključno s smrtjo otročka v maternici. Zato je ključnega pomena skrbno spremljanje nosečnice po roku. Nosečnico po roku pogosteje pregledujejo, na dva do tri dni, s čimer ocenjujejo stanje ploda in nosečnice. Ti pregledi vključujejo snemanje CTG-ja (kardiotokografija), ultrazvočni in ginekološki pregled.
Glavni razlogi za sprožitev poroda vključujejo:
- Prenošenost: Ko nosečnost traja dlje od predvidenega roka, se funkcija posteljice postopoma slabša, kar lahko ogrozi otrokovo preskrbo s kisikom in hranili.
- Večplodna nosečnost: Pri dvojčkih, trojčkih ipd. obstajajo specifična priporočila glede optimalnega časa poroda, ki se lahko razlikujejo glede na tip dvojčkov (npr. bihorijski, monohorijski).
- Bolezni matere in/ali ploda: Določena zdravstvena stanja, kot so sladkorna bolezen v nosečnosti, preeklampsija, ali pa nepravilnosti v razvoju ploda, lahko zahtevajo predčasno dokončanje nosečnosti.
- Zapleti nosečnosti: Če obstaja nevarnost, da bi nadaljevanje nosečnosti pomenilo večjo nevarnost za plod ali mamico, se lahko odločijo za sprožitev poroda.
Odločitev o času sprožitve poroda je povsem individualna in temelji na oceni, da je za plod in/ali za mater bolje, da se nosečnost zaključi. Vedno se upošteva dobrobit obeh - mamice in otročka. Porod torej sprožijo, če tveganje za nadaljevanje nosečnosti preseže tveganje morebitnega prezgodnjega poroda in težav povezanih z nedonošenostjo. Načeloma pa pri nosečnicah, ki imajo zaplete v nosečnosti, običajno ne čakajo preko termina.
Strokovna priporočila glede časa sprožitve poroda:
- Normalna nosečnost: Pred 42. tednom.
- Sladkorna bolezen v nosečnosti: Med 39. in 40. tednom.
- Preeklampsija: Ob poslabšanju takoj, prizadevajo pa si doseči vsaj 36. teden nosečnosti.
- Bihorijski dvojčki (dve posteljici): Optimalni čas poroda med 37. in 38. tednom.
- Monohorijski biamnijski dvojčki (ena posteljica, vsak svoj plodnik): Med 36. in 37. tednom.
- Monoamnijske nosečnosti (dvojčka s skupnim plodnikom): V 32. tednu.
Načini sprožitve poroda
Način sprožitve poroda je odvisen od več dejavnikov, med katerimi so ključni zrelost materničnega vratu, prejšnji porodi, pridružene bolezni in stanje ploda. Cilj je doseči začetek poroda, ki je čim bolj varen in učinkovit.
1. Luščenje plodovih ovojev (Stripping membranes)
Ta metoda dokazano poveča verjetnost spontanega začetka poroda zaradi lokalnega nastajanja prostaglandinov. Postopek poteka med vaginalnim pregledom, ko ginekolog s prstom v cervikalnem kanalu odlušči plodove ovoje od stene maternice centimeter ali dva od notranjega materničnega ustja. Pogoj je, da je ustje odprto vsaj centimeter ali dva. Postopek je lahko nekoliko neprijeten in boleč, po posegu pa se lahko pojavi rjav izcedek ali blaga krvavitev, kar ni nevarno. Ginekolog običajno ta postopek opravi med rednim pregledom, praviloma po 39. tednu nosečnosti. Po posegu nosečnica običajno gre domov.

2. Metode, ki se izvajajo v porodnišnici
Ostale oblike sprožitve poroda se izvajajo v porodnišnici, kjer je porodnica hospitalizirana.
- Umetno predrtje plodovih ovojev (Amniotomija): Če je maternično ustje ustrezno dozorelo (zmehčano in odprto), lahko porod sprožijo z umetnim predrtjem plodovih ovojev. S posebno ukrivljeno palčko pod kontrolo prstov skozi ustje predrejo plodne ovoje. Glavica ploda nato pritisne na ustje, kar lahko samo po sebi sproži nastanek popadkov. Če se popadki ne pojavijo v eni uri, jih običajno spodbujajo z infuzijo oksitocina.
- Indukcija s Foley katetrom: V maternični vrat se vstavi gumijasta cevka z napihljivim balončkom. Balonček se nato napolni s fiziološko raztopino. Mehanski pritisk katetra povzroči sproščanje prostaglandinov, ki privedejo do podobnega učinka kot uporaba zdravil. Prednost te metode je enostavnost uporabe in malo stranskih učinkov, slabost pa je, da mora biti maternično ustje vsaj malo odprto in da je lahko potrebna večja poraba oksitocina med porodom. Uporabljajo jo lahko tudi pri porodnicah, ki so že imele carski rez ali so preobčutljive za prostaglandine.
- Laminarije: Približno štiri centimetre dolge in tanke palčke se vstavijo v cervikalni kanal. Te palčke nase vežejo vodo iz materničnega vratu ter s tem širijo in mehčajo maternični vrat. Metoda je enostavna, neboleča, varna in uspešna.
- Farmakološka metoda (zdravila): Najpogosteje uporabljajo zdravilo dinoproston (prostin), ki posnema normalno fiziološko zorenje materničnega vratu in poveča občutljivost maternice na oksitocin. Kemično povzroči mehčanje, krajšanje in odpiranje materničnega vratu. Dajejo ga v obliki tablet za v nožnico, redkeje v obliki infuzije v žilo. Po vstavitvi redno spremljajo plodovo stanje z merjenjem plodovih srčnih utripov. Tableto v nožnico lahko ponovijo po šestih urah (dve vaginaleti na dan). Če se porod ne začne, postopek ponovijo naslednji dan.
3. Infuzija oksitocina
Če plodovnica še ni odtekla, je prvi ukrep lahko umetno predrtje plodovih ovojev. Če tudi predrtje ne pospeši popadkov, se uporabi infuzija zdravila - oksitocina. Mnoge porodnice popadkom, pospešenim z oksitocinom, pravijo "umetni" popadki, čeprav gre še vedno za naravne popadke, ki jih spodbudi zunanje sredstvo. Popadki so lahko bolj redni, nekoliko daljši in močnejši, kar pomeni, da so lahko tudi nekoliko bolj boleči. Zato oksitocin pogosto kombinirajo z uvedbo porodne analgezije (epiduralna analgezija, analgezija z intravenskim Remifentanilom, dušikov oksidul in podobno).
Farmakologija - Zdravila za porod in porod Oksitocin za medicinske sestre RN PN NCLEX
Naravni načini sprožanja poroda: Da ali Ne?
V krogu nosečnic in bodočih mamic se pogosto pojavljajo vprašanja o "naravnih" metodah za hitrejšo sprožitev poroda, kot so topla kopel, akupunktura, masaža, spolni odnos, hoja po stopnicah, uživanje določenih zeliščnih pripravkov ali ricinusovega olja. Slovenski porodničarji in ginekologi so glede teh metod enotni:
Dr. Jakob Koren, predstojnik Ginekološko-porodniškega oddelka v Celju, poudarja: "Po mojem vedenju nobena od naštetih 'naravnih' metod ne deluje oziroma mi niso poznani dokazi, ki bi jih podpirali. Nekatere od omenjenih metod so lahko tudi zdravju škodljive, druge so preprosto vraže ali delujejo na principu placeba oziroma avto sugestije. Nosečnicam nikakor ne svetujem uporabe medicinsko nepreverjenih metod."
Dr. Gorazd Kavšek, predstojnik Kliničnega oddelka za perinatologijo na Ginekološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra, dodaja: "Ne obstaja dokazano učinkovitih metod za sprožitev poroda doma, čeprav kroži (danes predvsem na spletu) mnogo opisov 'naravnih' načinov za sprožitev poroda (kot na primer zeliščni pripravki, olja in klizme, homeopatija, akupunktura), katerih učinkovitost pa je vprašljiva. Ker nimamo dokazov o učinkovitosti in ker so nekateri pripravki lahko tudi škodljivi, uporabo le teh 'naravnih' metod odsvetujemo."
Glede spolnih odnosov obstajajo sicer teoretični razmisleki, da bi lahko pozitivno vplivali na začetek poroda (prisotnost prostaglandinov v semenski tekočini, sproščanje oksitocina med orgazmom), vendar ni prepričljivih znanstvenih dokazov o njihovi učinkovitosti. Ker pa ne škodijo (če ni razpoka plodovih ovojev, krvavitve ali drugih kontraindikacij), jih strokovnjaki včasih svetujejo.
Dr. Katja Juvan, predstojnca slovenjgraškega oddelka za ginekologijo in porodništvo, potrjuje, da "nimamo nobenih dovolj močnih znanstvenih dokazov o učinkovitosti 'naravnih' metod. Pri posamezni nosečnici ne moremo pokazati, ali je ravno ta metoda sprožila porod ali pa je porod nastopil neodvisno od nje."
Je sproženi porod daljši?
Trajanje poroda je zelo individualno in je odvisno od številnih dejavnikov, vključno s tem, ali je ženska že kdaj rodila in ali je maternični vrat zrel. Po izkušnjah nekaterih strokovnjakov lahko porodi, ki jih sprožijo umetno zaradi različnih bolezni ali nepravilnosti v nosečnosti, trajajo dlje, saj maternični vrat pogosto še ni dovolj zrel. Zelo hitro pa lahko potekajo sproženi porodi pri zrelem materničnem vratu, na primer pri tretjerodki po terminu, kjer opravijo umetno predrtje plodovih ovojev in takoj dodajo zdravilo za popadke.
Če se porod sproži s predrtjem ovojev, traja približno toliko časa kot spontano začeti porod. Če pa je potrebno uporabiti sredstva za dozorevanje materničnega ustja, lahko postopek traja dlje - od šest do 48 ur, običajno od 12 do 24 ur. V tem času je porodnica na oddelku in se lahko prosto sprehaja ali kako drugače zaposli svoje misli in telo. Popadki so ponavadi sprva blagi ali jih celo nekaj časa ni. Vendar pa je sprožen porod pogosto dojet kot daljši, predvsem zaradi čakanja na napredovanje. Ko se popadki okrepijo, se maternično ustje začne odpirati in porodnico premestijo v porodno sobo. Od takrat se šteje, da se porod dejansko začne.
Je bolečina med sproženim porodom hujša?
Bolečina med porodom je subjektivna izkušnja, ki jo lahko vplivajo intenzivni čustveni pretresi. Nosečnice, ki jim porod sprožijo, so lahko bolj zaskrbljene, kar lahko vpliva na dojemanje bolečine. Nekateri podatki namreč podpirajo ocene, da so popadki med umetno sproženim porodom lahko bolj intenzivni in boleči, predvsem zato, ker ne popuščajo vmes kot naravni popadki. Kljub temu pa imajo ženske na voljo različna protibolečinska sredstva.
So dovoljene vse protibolečinske metode?
Pri uporabi protibolečinskih sredstev med sproženim porodom ni omejitev. Ženskam so na voljo vsa zdravila in druge metode lajšanja bolečin. Z vsako nosečnico se pogovorijo o najprimernejši metodi, pri čemer upoštevajo njeno splošno zdravstveno stanje in posebnosti. Pri sproženih porodih, še posebej, če se uporabljajo sredstva za dozorevanje materničnega ustja, pogosto priporočajo epiduralno analgezijo, še posebej, če pričakujejo nekoliko daljši porod.
Je večja možnost zapletov?
Porode vedno sprožajo v varnem okolju porodnišnice, kjer je možen nadzor in pravočasno ukrepanje. Za umetno sproženje poroda se odločijo z razlogom, saj pričakujejo, da bi nadaljevanje nosečnosti prineslo več zapletov. Med pospeševanjem poroda se stalno nadzirajo stanje porodnice in ploda.
Najpogostejši zapleti vključujejo:
- Neuspela sprožitev poroda.
- Dolgotrajen porod.
- Dokončanje poroda s carskim rezom.
- Odljuščitev posteljice.
- Raztrganje maternice.
- Močne krvavitve po porodu.
Pri uporabi zdravil za dozorevanje materničnega ustja lahko v redkih primerih pride do premočne stimulacije maternice (zelo pogosti popadki), ki lahko povzroči akutno upočasnitev plodovih srčnih utripov. Če se stanje ne umiri, je potreben nujen carski rez.
Če porod sprožijo pred 37. tednom nosečnosti, ima lahko otrok težave zaradi nedonošenosti, prehodne dihalne stiske in prehodne adaptacijske motnje. Težave so odvisne od višine nosečnosti in zdravstvenega stanja ploda, zato prezgodnji porod sprožijo le po skrbni oceni, da je to nujno.
Sprožen porod v slovenskih porodnišnicah
V Sloveniji se porod sproži, če ocena pokaže, da nadaljevanje nosečnosti predstavlja večje tveganje za plod in/ali za nosečnico. S sprožitvijo poroda prehitijo naravni začetek poroda in s pomočjo postopkov in zdravil povzročijo začetek popadkov in odpiranje materničnega ustja.
- Celjska porodnišnica: Najpogosteje umetno sprožijo porod s hormonskim pripravkom, ki ga pacientke vstavijo v nožnico.
- Kranjska porodnišnica: Pri zdravi nosečnici se za sprožitev poroda odločijo od 10 do 14 dni po predvidenem datumu poroda, če je stanje nosečnice in otroka dobro. Sprožijo porod pri približno 15 odstotkih, najpogosteje s prostaglandinsko svečko pri nosečnosti čez rok.
- Ljubljanska porodnišnica: Relativno pogosto sprožijo porod (v približno 20 odstotkih). Večinoma svetujejo sprožitev poroda od osem do 10 dni po predvidenem datumu poroda, vsekakor pa po dopolnjenem 42. tednu.
- Slovenjgraška porodnišnica: Pri zdravi nosečnici sprožijo porod v 10 dneh po roku, če otrok in nosečnica nista ogrožena. Največkrat porod sprožijo s prostaglandinom v različnih oblikah.
Statistični podatki kažejo, da se odstotek sproženih porodov v Sloveniji giblje okoli 16-20%, kar je sicer manj kot v nekaterih drugih državah, vendar pa strokovnjaki menijo, da bi bil optimalen odstotek sproženih porodov pod 10%.
Osebne izkušnje in pomisleki
Številne ženske, ki so jim porod sprožili, poročajo o različnih izkušnjah. Nekatere so bile zadovoljne s hitrim potekom poroda, druge pa so izrazile pomisleke glede bolečine, dolžine poroda ali pa so imele občutek, da je bil poseg nepotreben.
Ena izmed izkušenj opisuje, da so bili umetni popadki močnejši, vendar je bil porod hitrejši. Drugi primer navaja, da so kljub močnim popadkom s pomočjo vakuumsko dokončali porod. Nekatere ženske so imele izkušnje, kjer se je porod kljub umetnim popadkom zavlekel, kar je vodilo v dodaten stres.
Pomemben vidik, ki ga poudarjajo nekatere ženske, je pravica do informirane izbire. Zavedajo se svoje pravice do obveščenosti o možnih tveganjih, stranskih učinkih in posledicah predlaganega posega. To pomeni, da je ključnega pomena odprta komunikacija med nosečnico, babico in ginekologom, ter da se ženska počuti kot aktivna udeleženka pri odločanju o svojem porodu.
Obstajajo tudi pomisleki, da bi lahko pretirana uporaba umetnih popadkov vodila v tako imenovano "kaskado intervencij", kjer en poseg sproži drugega, kar lahko poveča tveganje za zaplete. Zato je pomembno, da se za sprožitev poroda odločijo le, ko je to medicinsko utemeljeno.
Distocija - težave pri porodu
Distocijo definiramo kot porod, pri katerem je normalen prehod plodu skozi porodne poti moten ali nemogoč. Prepoznavanje težav pri porodu omogoča veterinarju in vzreditelju natančnejšo prognozo in ustrezno ukrepanje. Latinska beseda Dystocia izhaja iz grških besed ”dys” kar pomeni težak, nenavaden, boleč, moten, in ”tokos”, kar pomeni porod. Porod lahko razdelimo v tri obdobja. Prvo je obdobje odpiranja materničnega vratu, ki traja 3 do 24 ur. Rektalna temperatura pade pod 38 stopinj Celzija. Maternica se začne krčiti. Vrat maternice se začne odpirati, kar prepoznamo kot vaginalni izcedek mlečno bele barve. Samica postaja nemirna in išče pozornost ali zasebnost. Sledi obdobje iztiskanja plodu, ki ga spremlja močno krčenje maternice in začetek krčenja trebuha. Psica mora iztisniti mladiča v tridesetih minutah aktivnega napenjanja. Tretje obdobje poroda je iztiskanje plodovih ovojnic, ki nastopi 5 do 15 minut po iztisku posameznega ploda. Do iztiska ovojnic lahko pride tudi šele po porodu dveh mladičev, ker si mladiči ponavadi sledijo izmenično, iz obeh materničnih rogov. Premor med dvema mladičema pri psici lahko traja od 30 minut do 6 ur. Maternična inercija je oslabelost maternice. Posledično pride do nezmožnosti potiskanja ploda iz materničnega roga skozi telo maternice v porodni kanal. Tak tip distocije je v večini primerov odziven na konzervativno reševanje. 2. Premer medeničnega kanala - preozek medenični kanal se pojavi zaradi nesaniranih oz. Konstitucija (pri buldogih globok prsni kos in ozek pas povzročita povešenost maternice. Pri porodu so tako mladiči pod relativno ostrim kotom na medenični izhod. 1. 2. 3. 4. Psica po 10 urah od začetka prvega obdobja poroda ne prehaja v drugo obdobje. V praksi se vodenje poroda večinoma začne po telefonu. Jemanje anamneze (zgodovine poteka dogodkov) mora biti izdelano do podrobnosti. Ali so diagnosticirane kakšne bolezni pred oz. Klinični pregled je sestavljen iz splošnega pregleda in vaginalnega pregleda. Reševanje poroda vključuje konzervativne tehnike, kot so medikamentozna (umetni popadki, podporna terapija z infuzijami) in manipulativna pomoč. Pri tem moramo biti prepričani, da so fetusi dozoreli, porodni kanal popolnoma razširjen, lega fetusov pravilna, proporcija fetusa in porodnih poti ustrezna. Splošno stanje matere in fetusov mora biti primerno. Kirurške tehnike so epiziotomija in carski rez. Določanje optimalnega časa paritve se začne, ko lastnik pripelje psičko na pregled vaginalnega brisa in odvzem krvi za progesteronski test. Vaginalni bris je zaželeno spremljati tekom vse gonitve. Po 5. Porod lahko pričakujemo med 56. in 72. dnevom brejosti. Zaradi precejšnjih razlik med pasmami in individualno je v zadnjem obdobju brejosti pomembno opazovanje prvih znakov poroda. Nemir, delanje gnezda, iskanje pozornosti ali osamitev so spremembe v obnašanju, ki nakazujejo prihod poroda. Včasih se po porodu pojavijo različni zdravstveni zapleti. Poporodne krvavitve razdelimo na zgodnje (v prvih 24-ih urah po porodu) in pozne krvavitve (do šestih tednov po porodu). Navadno se jih zdravi s sredstvi za krčenje maternice (uterotoniki) in z antibiotiki. Pri poznih poporodnih krvavitvah navadno najprej ukrepamo z dodajanjem zdravil za krčenje maternice. Povišana telesna temperatura in pospešen pulz sta pokazatelja, da je prisotna okužba. Najpogostejše mesto za vdor okužbe so različne rane. Običajno prihaja do lokalne rdečine, otekline in bolečine. Ob znakih, kot so npr. zastoj urina, visoka telesna temperatura (nad 38 °C), glavobol, pospešen srčni utrip, slabo počutje, mrzlica, obilna ali smrdeča čišča, maternica, občutljiva na dotik, hujše bolečine v spodnjem delu trebuha itd., se zglasite pri zdravniku. običajno brez povišane telesne temperature ali znakov akutnega vnetja dihal. Venska tromboza in pljučna embolija sta zapleta, ki zahtevata takojšnje ukrepanje. V primeru navedenih težav TAKOJ poiščite pomoč v ambulanti nujne medicinske pomoči ali urgentni ambulanti lokalne porodnišnice. V primeru hude duševne stiske ali samomorilnih misli takoj poiščite zdravniško pomoč. Povišan krvi tlak 150/95mmHg v poporodnem obdobju je lahko posledica hipertenzivne bolezni v nosečnosti ali po porodu. Takšne povišane vrednosti krvnega tlaka zdravimo z zdravili za zdravljenje arterijskega tlaka, ki so neškodljiva tako za doječo mamo kot za dojenčka. Povišane vrednosti krvnega tlaka so lahko zelo nevarne za otročnico, saj povečujejo možnost zapletov v poporodnem obdobju. Če povišane vrednosti krvnega tlaka vztrajajo več kot 6 tednov po porodu gre za kronično povišan krvni tlak, ki zahteva kontrole in zdravljenje s strani izbranega splošnega zdravnika, zato ne odlašajte z obiskom pri njem. Hipertenzivne bolezni v nosečnosti (npr.: preeklampsija, zastoj plodove rasti,…), ob in po porodu imajo lahko tudi dolgoročne posledice tako za mamo kot za novorojenčka, zato o takšnem zapletu v nosečnosti nujno obvestite svojega splošnega zdravnika in otrokovega pediatra.
Spremembe v telesu tik pred porodom
V 38. tednu se začne drugi teden desetega meseca nosečnosti. Tudi otrokova glava je še nekoliko zrasla in ima sedaj premer približno 32 cm. Čas, ki mu je še preostal do rojstva, bo otrok izkoristil za pripravo pljuč na neponovljiv trenutek, ko bo naredil prvi vdih. Vaše telo zdaj tvori kortizon, ki pomaga otrokovim pljučem, da se ob prvem vdihu popolnoma razširijo in ne ostanejo sprijeta. V 38. tednu nosečnosti se otrok ne premika kaj dosti. Deloma zato, ker mu primanjkuje prostora, pa tudi zato, ker se mora spočiti in pripraviti na porod. S pomočjo lažnih popadkov se je pomaknil globlje v medenico in bi že moral biti v porodnem položaju. Med pregledi v času pred porodom lahko ginekolog po potrebi uporabi tudi ultrazvok in tako ugotovi, ali posteljica še vedno v celoti opravlja svojo funkcijo, se pravi, ali otroka še vedno oskrbuje z vsem potrebnim. Ginekolog lahko oceni tudi verjeten datum poroda. Če bo to kmalu in če kardiotokografija (CTG) jasno pokaže, da že imate kratke, neredne popadke, je morda smiselna indukcija poroda. To je odvisno tudi od otrokovega položaja in vitalnih znakov, ki kažejo, ali je otrok slučajno pod hudim stresom.
Napeto pričakovanje poroda je skoraj neznosno, vi pa ste verjetno nemirni in razdražljivi. Ker otrok pritiska na medenično dno, vam to še vedno povzroča bolečine v hrbtu in trebuhu, tako da vam ob koncu nosečnosti že kar zmanjkuje potrpljenja. Tudi vašemu partnerju gre verjetno podobno. Večina bodočih očkov se v tej fazi namreč počuti nemočne, še posebej, če je to vaš prvi otrok, saj tudi oni ne vedo, koliko časa bo še trajalo. Kljub vsemu stresu pa ne pozabite, da je babica na voljo, kadar jo potrebujete.
Če je vaše telo že pripravljeno na porod, se sluzasti čep zrahlja. Skozi celotno nosečnost je čep zapiral maternični vrat in tako preprečil vdor bakterij v maternico. Ko se bo zrahljal, boste opazili povečan bel izcedek (ki pa lahko vsebuje tudi manjšo količino krvi). Drugi znaki, ki jih lahko opazite v tem času, so zgaga, slabost, driska in utrujenost. Telo vas tako pripravlja na porod in se začenja »čistiti«. V tem tednu je torej pomembno, da poslušate svoje telo, ste pozorni na kakršnekoli simptome in se poskusite sprostiti. »Čeprav je za vas vse skupaj trenutno kar naporno, se vseeno potrudite in čim bolj uživajte v tem času veselega pričakovanja.
Nekateri otroci imajo težave pri obračanju v porodni položaj. Za to obstajajo različni razlogi, od bolezni ali nezmožnosti otroka do mentalne preobremenjenosti mamice, kar preprečuje, da bi se otrok pripravil na porod. Če je razlog otrokova bolezen ali nezmožnost, je carski rez običajno najboljša možnost. Včasih pa ni očitnega razloga, zakaj se otrok ne pomakne v porodni položaj. Če je temu tako, ima sodobno porodništvo na voljo veliko metod in tehnik, s katerimi se lahko otroka spodbudi k temu (uporabiti jih je treba že v 34. tednu nosečnosti). Babica pa ima vse potrebne izkušnje in znanje, da vam pomaga, če je to potrebno.
Težavnost poroda in vplivajoči dejavniki
Kaj vpliva na težavnost poroda? Porod ni vedno enak, lahko pa je bolj zapleten zaradi različnih dejavnikov. Ključni dejavniki vključujejo velikost ploda, zdravje matere in stanje materničnega vratu. Tukaj je nekaj glavnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na potek poroda:
- Sindrom policističnih jajčnikov in hormonske motnje (PCOS): PCOS je bolezen, ki prizadene 5-10 % žensk. Hormonske motnje lahko vplivajo na velikost maternice in na velikost materničnega vratu, kar lahko podaljša in oteži porod. Bodoče matere s to težavo so pogosto vnaprej pripravljene na porod in se zdravijo že od 36. tedna nosečnosti.
- Dimenzije medenice: Velikost notranje medenice je ključna za lažji porod. Če je medenica preozka, porod običajno traja dlje, saj je potrebno več časa za prehod ploda skozi porodni kanal. Ženske z ozko medenico so bolj nagnjene k dolgemu in težkemu porodu.

- Velikost ploda: Večji kot je plod, težji je porod. Če ima ženska ozko medenico in velik plod (na primer več kot 3900 gramov), bo porod verjetno težji in daljši. Pomembno je, da zdravnik spremlja rast ploda in oceni možnost zapletov.
- Faza razvoja dojenčka ob roku poroda: Če se dojenček rodi po roku, se kosti njegove glave začnejo zakostenevati, kar lahko povzroči poškodbe pri porodu. Večina zdravnikov danes sproži porod, ko nosečnost doseže 40. teden, saj so kosti glave še dovolj mehke, da omogočijo lažji prehod skozi porodni kanal.
Kaj so rizični dejavniki za težji porod?
Pri težjem porodu so pogosto vključeni tudi nepredvidljivi dejavniki. Tukaj je nekaj pogostih rizičnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na potek poroda:
- Prezgodnje rojstvo: Pri prezgodnjem porodu so tveganja večja, saj je otrok lahko premajhen, da bi se lahko rodil brez težav. Težave z medenico in okostjem ploda pogosto povzročijo zaplete pri prezgodnjem porodu.
- Povišan krvni tlak: Povečan krvni tlak med porodom je lahko zelo nevaren in lahko povzroči akutno hipoksijo (pomanjkanje kisika pri plodu), kar lahko povzroči pretrganje posteljice in druge zaplete.
- Nepričakovani zapleti: Včasih se zgodi, da ženska, ki morda še ni v aktivni fazi poroda, nenadoma doživi povišan krvni tlak ali otekline, kar lahko privede do resnih zapletov.

Kako preprečiti zaplete pri porodu?
Če želite preprečiti zaplete pri porodu, je pomembno, da redno spremljate naslednje dejavnike:
- Krvni tlak: Redno spremljanje krvnega tlaka je ključnega pomena za preprečevanje zapletov med porodom. Visok krvni tlak lahko povzroči resne težave za mater in otroka.
- Urinski testi: Z rednimi testi urina se lahko odkrijejo beljakovine v urinu, ki so lahko znak zapletov.
- Spremljanje telesne teže: Prekomerno povečanje telesne teže med nosečnostjo lahko vpliva na razvoj zapletov med porodom.
- Higiena in zdravje nožnice: Pomembno je, da pred porodom ne pride do vnetij ali okužb v nožnici. Pravilna higiena in zdravje nožnice lahko zmanjšata tveganje za zaplete pri porodu.
Čeprav obstajajo številni rizični dejavniki za težji porod, pa je z rednim spremljanjem zdravja, pravilno pripravo na porod in obvladovanjem dejavnikov, kot so velikost ploda in krvni tlak, mogoče zmanjšati tveganja.
Pogledi na sodobno medicino in zdravje
Dr. Friedrich P. Graf, s koncesijo od leta 1983, se je kot zdravnik sprva ukvarjal s splošno medicino, nato je skrbel za nosečnice in 15 let vodil porode na domu. Kot ginekolog se že od vsega začetka ukvarja tudi s homeopatijo. Njegov pogled na medicino se je skozi leta izoblikoval na podlagi osebnih izkušenj, ki so ga oddaljile od zgolj konvencionalnega pristopa. Posebej poudarja pomen imunskega sistema in opozarja na sodobne bolezni, ki so po njegovem mnenju povezane s poškodovanim imunskim sistemom.
Zakaj je prišlo do odpornosti virusov in novih bolezni?
Nekoč smo prebolevali ošpice in konec. Danes je drugače, širijo se bolezni, ki se ne končajo. Isto je s HPV virusi, tudi teh ne prebolimo, ampak ostanejo. Okoli 90% vseh žensk jih bo sicer naravno premagalo, preostalih 10% pa ne. Prihaja do mutacij, zaradi stalno prisotnih virusov, ki lahko celo kronično poškodujejo živčni sistem. Za herpes na ustnici, mnogi menijo, da ga povzroča divji virus, a to ni res. Virusi herpesa so zgolj zamenjali viruse otroških bolezni, ki niso bile kronične. Danes virusom herpesa pripisujemo veliko trdovratnih bolezni. Za to, da se vedno znova vrnejo, je krivo moteno delovanje imunskega sistema.
Dr. Graf o zdravju sodobnih otrok
"Sami vidite, kakšno je zdravje sodobnih otrok. Vsak tretji ima nevrodermitis, pogostost še narašča. Vsak drugi je alergik, že od rojstva naprej. Najmanj vsak deseti dobi do začetka šolanja astmo, črevesne bolezni, revmo, potem je tu še debelost, ki ni samo problem prehrane, ampak je povezana tudi s stimulacijo imunskega sistema. Ne moremo mimo motenj učenja in koncentracije, depresije, velik problem pri otrocih je tudi rak; to je grozna paleta bolezni, s katero se soočamo v ordinaciji. In seveda alergije. Naslednje dve do tri generacije se bodo držale za glavo in se spraševale, kako neumni so bili ljudje, da so dopustili, da do tega pride. Razumevanje se bo spremenilo, ker se bo obolevnost otrok tako povečala, da drugega izhoda ne bo kot preobrat doktrine in stopanje po drugi poti."
Kaj lahko vsak sam naredi za svoje zdravje?
Dr. Graf spodbuja samozdravljenje, skrb za prehrano in upoštevanje trajnostnega ravnanja. Poudarja, da naša medicina ni trajnostna. Če greste z bolečino v ordinacijo, dobite protibolečinsko sredstvo. Zakaj? Najprej je treba biti malo potrpežljiv in se vprašati, zakaj sploh imam te bolečine. Ni dobro bolečine kar zadušiti, kajti tako povzročamo zaplete. Morali bi ohraniti distanco do moderne medicine - to vam pravim kot konvencionalni zdravnik. Postati morate kritični do rutinskih postopkov. Odgovornost do sebe je danes bistvena. Če se ne želite izpostavljati nepotrebnim posegom, morate postati aktivni in skrbeti sami zase. Poskrbeti zase pomeni, da se je treba informirati, prevzeti iniciativo, se ubraniti pred vedno glasnejšimi in enostranskimi prisilami, ki se konstantno dogajajo. Izkoristiti je treba vse druge biološke možnosti. To še nikoli ni bilo tako poceni, kot je danes.
O zbolevanju otrok
Imunski sistem se gradi prek znosnih bolezni. Dovolite, da pride do obolenja. Naučite se ravnati v primeru vročine, brez strahu pred vročinskim krčem, ki je nenevaren, čeprav izgleda grozno. Ko so otroci pripravljeni, da bodo zboleli, se to zgodi. Zanimivo je v ordinaciji opazovati, kako to poteka: ne nujno tedaj, ko pride epidemija, v tej se znajde malo otrok, ostali pa zbolijo, ko tega sploh ne pričakujete. Bolezni so logične in smiselne, toda danes je družba izgubila razumevanje smisla. Tega se nismo naučili, vendar se še lahko.
Zdravimo se s pomočjo vročine. Vročina je zdravilo, to si morate vtisniti v spomin! Vročina je zdravilo alergikov, astmatikov, bolnikov z rakom, shizofrenikov… V vseh teh primerih izvajajo terapije z vročino. To pri otroku v prvih nekaj letih najbolje deluje, zato vročino dopustite in njen pojav pozdravljajte. Kasneje je čedalje težje zdraviti telo na ta način.
O nosečnosti
Dr. Graf izhaja iz tega, da so nosečnice postale noseče, ker so zdrave, torej ne potrebujejo zdravnika specialista, saj niso bolne. Ostati zdrava in noseča je posledica dobrega zdravja. Le 20-30% kritičnih nosečnic potrebuje zdravnika in pozornejšo oskrbo. Toda danes vse nosečnice rutinsko pošiljajo k zdravniku zaradi strahu. Ko so soočene s strahom, začnejo jemati veliko zdravil, kar je popolnoma nesmiselno. Jemljejo predvsem vitaminske tablete. Vita pomeni življenje in nosečnice so protagonisti za predpisovanje vitaminov. Druge ženske to vidijo in mislijo: "Glej, celo nosečnice to jemljejo, torej tudi meni ne more škoditi, čeprav nisem noseč(a)." Toda to je le predstava. Tako danes pospešujejo prodajo, dejansko pa bi morali te prakse postaviti pod vprašaj. Morda nekaj potrebuje le manjšina, jemlje pa večina. Razni posegi, strahovi in jemanja zdravil nato pripeljejo do katastrofalnega poroda. Vsaka tretja nosečnica dobi otroka operativno. To je najdražji porod, možnosti zapletov je največ. Nosečnicam lažejo, naj načrtujejo carski rez, saj naj bi tako dobile naspano ekipo in tako bo vse teklo preprosto. Kot porodničar trdim, da je optimalna podpora za fiziološki porod najpopolnejša psihoterapija. Ženska gre pri fiziološkem porodu skozi globine svojega življenja in na koncu zmaga. Čisto nekaj drugega je porod v bolnišnici. Pomislite, kaj pomeni beseda bolnišnica - hiša za bolne - to ni pravo mesto za porode, tam je vse pogojeno s strahom.
O dojenju
"Kako smo lahko dojenje kdajkoli postavljali pod vprašaj? Je najboljši vir hrane za človeka, toda nekateri ljudje v naši družbi menijo, da je dojenje perverzno. Ko so naredili umetno mleko, so rekli: "Glej, to je veliko lažje in boljše!" Dojenje je zato zamiralo. Danes sicer obstajajo dojenju prijazne porodnišnice, kjer so v službi tudi svetovalke za dojenje, toda vedno znova slišimo nasvete, da je treba prenehati po štirih mesecih ali dojenje omejiti. Če ljudje vidijo na tramvaju dojenje triletnega otroka, rečejo, da je noro, da otrok še vedno visi na prsih. V preprostejših predelih sveta pa je normalno dojiti štiri leta. Kje smo pristali?"
Z začimbami nad virus HIV, virus herpesa, hepatitisa itd.? Okrepite pljuča! Se medicina vrača k močem narave?
