Uvajanje goste hrane: Popoln vodnik za starše po žlički

Hranjenje dojenčka se na prvi pogled zdi zelo enostavno, vendar pa se staršem ob tej temi pojavi veliko vprašanj. Kakšno stekleničko izbrati, kako izbrati dudo, kako podreti kupček, ali novorojenčku ponuditi mleko, čaj ali kar vodo? Ta članek vam bo ponudil celovit pregled nad uvajanjem goste hrane, od izbire prve žličke do nasvetov za premostitev morebitnih težav.

Izbira pripomočkov za hranjenje: Stekleničke in dude

Preden se lotimo goste hrane, se starši pogosto spopadajo z izbiro osnovnih pripomočkov.

Kakšno stekleničko izbrati: stekleno ali plastično?

Steklo je obstojna snov, zato se steklena steklenička enostavno umije in sterilizira, pa tudi bolj dolgotrajna je. Po drugi strani pa je težja in obstaja nevarnost, da se razbije. Plastične stekleničke so v zadnjih desetletjih skoraj izrinile steklene iz uporabe, ker so praktične, lahke in se ne razbijejo. V primeru plastičnih stekleničk je pomembno poudariti, da so današnji proizvajalci izločili nevarne sestavine, vključno z bisfenolom A, kar je bil včasih razlog, da so starši raje izbrali steklene. Kljub temu pa je plastika snov, ki je bolj dovzetna za bakterije, zato strokovnjaki opozarjajo, da je treba take stekleničke dobro vzdrževati.

Kako izbrati dudo?

Obstajata dve glavni vrsti dud: gumijaste in silikonske. Gumijasta duda je narejena iz naravnega kavčuka, je mehka, elastična in odporna na ugrize, zato je primerna za malo starejše dojenčke, ki jim že rastejo zobki in že lahko grizejo. Ker pa je iz naravnega materiala, se nanjo lažje ujamejo mikroorganizmi, s pogostimi sterilizacijami pa jim zmanjšujemo kakovost. Po drugi strani je silikonska duda trša, manj elastična, zato jo otrok lahko pregrizne, če že ima zobke. Zato je silikonska duda bolj primerna za dojenčke do 6. meseca starosti oziroma do časa pred pojavom zob. Odporna je proti visokim temperaturam, lahko pa jo steriliziramo v vreli vodi ali v mikrovalovni pečici.

Higiena in priprava mleka

Pravilna higiena in priprava mleka sta ključnega pomena za zdravje dojenčka.

Higiena stekleničke

Po vsaki uporabi umijte stekleničko. V začetku boste stekleničko sterilizirali pred vsakim obrokom. Za vsak tip stekleničke natančno preberite navodila za sterilizacijo, ker bo od tega odvisna uspešnost vzdrževanja in trajnost stekleničke, pa tudi njena neškodljivost za otroka. Po tretjem mesecu je dovolj, če stekleničko umijemo z navadno vodo in detergentom. Natančno je treba umiti vse dele stekleničke, ki smo jih uporabili, ne samo tistih, ki so v stiku z mlekom. Ker se v mleku lahko zelo hitro razmnožijo bakterije, nepopitega mleka nikoli ne pogrevajte. Preostanek mleka vedno zavrzite, umijte stekleničko in potem pripravite novo, sveže mleko.

Kaj naj v steklenički ponudimo novorojenčku, mleko, vodo ali sok?

Svojemu novorojenčku ponudite v steklenički samo iztisnjeno materino mleko ali nadomestno mleko. Materino mleko v prvih šestih mesecih zadovolji vse prehranske potrebe in potrebe po tekočini, saj vsebuje celo 88 % vode, zato v prvih mesecih ni potrebe po dajanju dodatne vode, razen če vam pediater ne svetuje drugače. Enako je pri dojenčkih, hranjenih z nadomestnim mlekom. Nadomestno mleko pripravite točno po navodilih, navedenih na embalaži. Ne smete dajati ne več ne manj vode, kot je navedeno.

Kako izbrati nadomestno mleko?

Najboljše nadomestno mleko je tisto, ki ga dojenček sprejme in pri kateri dobro telesno napreduje. Pomembna je tudi sestava mleka in kontrola izdelkov v procesu proizvodnje. Če ima otrok neko prebavno težavo, ki je tipična za to obdobje (polivanje, krči, zaprtje), priporočamo uporabo posebno prilagojenega nadomestnega mleka.

Ali lahko nadomestno mleko pripravimo vnaprej?

Nadomestno mleko vedno pripravimo neposredno pred posameznim obrokom, ker smo samo tako lahko popolnoma prepričani, da je mleko brezhibno. Zaradi preprostejšega hranjenja ponoči lahko starši vnaprej prekuhajo vodo in jo hranijo v termovki.

Kako pripraviti nadomestno mleko?

Upoštevajte navodila na embalaži. Pri pripravi je pomembno, da ima voda 40 °C. Tako se bo mleko najhitreje stopilo, hkrati pa se ohranijo koristne snovi (npr. vitamini, probiotiki). Nekatera nadomestna mleka zahtevajo mešanje z vodo višje temperature, zato je pomembno, da pozorno preberete navodilo. Priporočamo vam, da stekleničko najprej „podrgnete“ med dlanmi in nato narahlo pretresete, da se nadomestno mleko stopi. Ko nadomestno mleko ponudite dojenčku, naj bo ohlajeno na 37 °C.

Razumevanje potreb dojenčka pri hranjenju

Hranjenje ni le fizična potreba, temveč tudi pomemben del razvoja in povezovanja med dojenčkom in starši.

Kako boste vedeli, da je hranjenje končano?

Otrok bo sam najbolje nadzoroval hranjenje, skladno s svojimi potrebami. Namesto, da mu ponujate vedno enako količino, mu dovolite, da vam sam pokaže, kdaj ima dovolj. Če med hranjenjem dojenček postane nemiren, si verjetno želi prenehati jesti. Če nadaljuje s sesanjem tudi po tem, ko je že vse spil in vleče iz prazne stekleničke, je še vedno lačen.

Kako pomagati dojenčku, da podre kupček?

Zadrževanje zraka v črevesju lahko povzroči bolečino. Navadno dojenček enkrat podre kupček med obrokom, nato pa še enkrat po končanem hranjenju. Posebno je to pomembno pri majhnih dojenčkih (v prvih mesecih življenja). Strokovnjaki predlagajo več položajev za podiranje kupčka:

• Sedeči položaj v naročju: Držite dojenčka v sedečem položaju v svojem naročju tako, da gleda vstran. Eno roko dajte na dojenčkov hrbet, drugo pa na trebušček. Pritegnite ga k sebi in energično drgnite njegov hrbet z gibi gor-dol.
• Na rami: Vzemite dojenčka v naročje in dajte njegovo glavico na svojo ramo, nato mu drgnite hrbet.
• Na trebuhu na naročju: Položite dojenčka na trebušček na svoje naročje in mu drgnite hrbet. Ko ga ponovno postavite v sedeči položaj, bo otrok podrl kupček.

Ob podiranju kupčka lahko dojenček tudi malo polije, kar je normalno. Upoštevajte tudi to, da nimajo vsi dojenčki potrebe po podiranju kupčka po vsakem hranjenju.

Polivanje

Besedo “polivanje” uporabljamo, ko hrana iz želodca počasi pride ven skozi usta, običajno v majhnih količinah. Polivanje je pojav, ki je značilen za dojenčke v prvih tednih in mesecih življenja. Da boste zmanjšali polivanje, po hranjenju počasi dvignite dojenčka v pokončen položaj in naj tako ostane okoli 20 minut, ne glede na to, ali je podrl kupček ali ni. Še bolj pomembno je, da njegov želodček ni preveč poln, ker je v tem primeru polivanje neizogibno.

Ali je treba spremeniti nadomestno mleko?

Dojenčki se med seboj razlikujejo, zato vsem ne odgovarjajo vedno iste vrste nadomestnih mlek. Če opazite, da dojenčku mleko ne odgovarja, ga zamenjajte. Včasih imajo dojenčki drisko, bruhajo, imajo suho kožo z rdečico, so razdražljivi in nemirni, kar so lahko simptomi alergije, zato se morate o tem pogovoriti z izbranim pediatrom.

Prehod na gosto hrano: Velik korak v razvoju

Prehod iz dojenja ali stekleničke na prvo hranjenje je velik dogodek za vso družino, ne le za dojenčka. Sedaj ne bo več »le« dojenček, saj prestopa na novo stopnico razvoja. Od sedaj naprej bo jedel podobno hrano kot odrasli. Ne bo več tako zelo odvisen od mamice, od njenega mleka ali nadomestka - čeprav mu dojenja ne odtegnimo povsem še kar nekaj časa.

Kdaj je čas za prvo gosto hrano?

Kdaj je čas za prvo gosto hrano, boste ugotovili iz opazovanja dojenčka, po napredku njegovega razvoja in po njegovem vedenju. To pomeni, da morate počakati, da bo dojenček samostojno sedel in da bo pokazal določeno zanimanje za hrano, ki jo jedo ostali člani družine, recimo, da bo z očmi spremljal, kako nosite žlico v usta, morda pa bo celo sam pričel segati po vaši hrani. Toda ti znaki še niso dovolj - počakajte še na sistematski pregled pri pediatru, ki bo ocenil, kako zrel je vaš dojenček za uvajanje goste hrane. Nekoč so uvajanje svetovali po 4. mesecu, sedaj pa večina pediatrov pomika mejo v kasnejše obdobje, po dopolnjenem 5. ali celo v 6. mesecu.

Če bi dojenčka hranili leže, bi bil v nevarnosti, da se zaduši. Uživanje goste hrane zahteva drugačne gibe dojenčkovega jezička in pri tem drugačno dihanje kot pri sesanju, zato je sesanje leže mogoče, požiranje hrane pa ne. Še posebno, ker dojenček še ni vešč jedec.

Če vaš otrok še ne sedi dobro in ga ne bi radi posadili v otroški sedež, ga lahko hranite v svojem naročju, ker ga tako lahko primerno podpirate. Ni pa to udoben položaj za tistega, ki dojenčka hrani. Bolj udobno je, če je otrok v otroškem sedežu. Včasih se zgodi, da so prvi sedeži za majhne dojenčke kar nekam preveliki. V tem primeru si pomagajte z zganjenimi brisačami ali manjšimi blazinami, s katerimi dojenčka primerno podprete in varno zagozdite. Pomagate si lahko tudi s sedežem, ki se privije na vašo jedilno mizo - ti sedeži so manjši, ker so predvideni za lahke dojenčke.

Ne povečujte odprtinice na cuclju stekleničke za kašice!

Ne! Ste imeli v mislih, da bi zelo povečali odprtinico na cuclju stekleničke, da bi ven lahko tekla tudi redka žitna kašica? Če iz kakšnega posebnega razloga tako ne svetuje vaš pediater, je to zelo slaba zamisel. Dojenček hrano iz stekleničke izsesava in požira, priteče pa mu globoko v ustno votlino. Če bi dojenčku dali kašico v stekleničko, bi se mu zaletelo, lahko pa bi se pričel tudi dušiti. Prvo hrano dojenčku polagamo z majhno žličko bolj na konico jezika, nato pa jo dojenček z jezikom odnese v usta, jo okusi in pogoltne. Tega giba, ki ga bo uporabljal od sedaj naprej pri uživanju vse hrane, pa se mora šele naučiti.

Dojenje ostaja pomemben vir hranjenja

Ne. Na začetku uvajanja goste hrane dojenčki od goste hrane niso siti - hrano šele okušajo. Pogosto je ne pojedo več kot eno čajno žličko. Dojenje še vedno potrebujejo kot glavni vir hrane. Poleg tega je dojenje tudi duševna hrana, ki je dojenčkom potrebna za dober razvoj. Če bi jim dojenje povsem vzeli, bi bil dojenček prikrajšan. V naslednjih mesecih, ko bo dojenček sprejel vedno več hrane, pa lahko število podojev zmanjšate. Ob enem letu večina mamic - ki še dojijo - doji zjutraj in zvečer. Pediatri dojenje priporočajo do drugega leta, potem pa ne več, zaradi otrokovih psiholoških koristi.

Pomembnost pravilnega občutka lakote

Vsi laže jemo, če smo že lačni, ampak če boste skušali dojenčka pošteno zlakotniti pred obrokom, boste dosegli ravno nasprotno. Preveč lačen dojenček nestrpno joka, se počuti zelo slabo, je nemiren, prestrašen in nekooperativen. Ne ve, kaj mu manjka, čuti pa, da vam ne more čisto zaupati, ker mu hrane ne ponujate redno in v zadostni količini. To lahko poruši njegov zdravi občutek, koliko naj poje. Zelo lačnega dojenčka je zelo težko mirno nahraniti. Zato naj dojenček za obrok ne bo preveč lačen, pač pa le malo lačen. Najbolje bo, če mu boste kot »predjed« ponudili malo dojenja ali formule, nato pa prešli na pravo hrano. Pomembno je tudi, da za uvajanje hrane izberete pravi obrok, tisti, ko dojenček še ni utrujen ali zaspan, vi pa imate dovolj miru in časa, da ga hranite.

Ne vztrajajte s hranjenjem, ko je dojenček sit

Starši se bojimo, da bi dojenček ne pojedel dosti in zato dojenčku, ki že daje znake, da ne bi več jedel, še vedno tlačimo žličko v usta. To je zelo slabo, ker uničuje dojenčkov občutek za sitost in lakoto, uvaja pa tudi nezdrav vzorec hranjenja. Svoje doda tudi neverjetno majhna količina hrane, ki že zadostuje dojenčku. Ni si sicer težko predstavljati, da ima zelo majhen želodček, ki je hitro poln, a kljub temu mislimo, da tri čajne žličke kašice ne more biti zadosti… Najbolje je, da pozabimo na lastno prepričanje, koliko naj bi dojenček pojedel, in se obrnemo pa nasvet kar k dojenčku. Ta nam v resnici daje zelo jasne znake, če bi rad še jedel. To so: dojenček navdušeno pogoltne vsak grižljaj, ki mu ga položimo na jeziček. Z očmi zbrano sledi žlički, ki mu hrano prinaša. Dojenček, ki je že sit, izgubi zanimanje za hrano. Dokler je bil lačen, ga ni moglo nič zmotiti, niti pes, ki teka po kuhinji, niti ptiček na okenski polici. Ko postaja sit, ga od hrane odvrne že vsaka malenkost. Ko začuti, da ne bi več jedel, obrne glavico stran od žlice in tudi nas ne gleda več. Pogosto se že prične igrati ali raziskovati, kar lahko doseže. Če še vztrajamo s hranjenjem, se mala usta ne odprejo več, in če mu žlico še tiščimo v usta, prične jokati, napenjati hrbtenico, bočiti trebušček, kot da bi skušal oditi od mize.

Hranjenje ponoči in "steklenični karies"

Dokler se je dojenček dojil ali hranil po steklenički, ste ga hranili tudi ponoči. Sedaj, ko pričenja jesti gosto hrano, pa boste vzpostavili drug urnik. Ponoči se sicer dojenček še lahko doji ali pije formulo ali vodo po steklenički, hrane pa mu ponoči ne ponujamo, niti močno zredčene kašice, pomešane s formulo ne. Dojenček naj ne je kar naprej, da bi živel s stekleničko med zobmi, kot včasih vidimo. To povzroča "steklenični karies", zgodnjo zobno gnilobo, ki ne bi nastala, če ne bi dojenček kar naprej zalival zob s hrano. Tudi čez dan naj steklenička ne bo vedno med dojenčkovimi zobmi.

Temperatura hrane

Vaš dojenček je do sedaj sesal mleko, ki je bilo tako toplo, kot je toplo vaše telo. Ta temperatura hrane bo najbolj prava tudi pri uvajanju prve goste hrane, čeprav se morajo dojenčki naučiti jesti tudi bolj hladno hrano, ker tako pač jemo. Sicer pa se bo dojenčkova hrana ohladila po naravni poti, saj dojenčki jedo tako počasi, da so zadnje žličke hrane že hladne. Posebno uvajanje hladne hrane torej ni potrebno. Preden dojenčku ponudite hrano, morate vedno preveriti, kako topla je. Pri tem imejte v mislih, da dojenčki občutijo toploto hrane močneje kot odrasli, da bi jih hitreje opeklo. Najbolje je, da si kanete malo njegove hrane na notranjo stran zapestja, tam ste približno tako občutljivi kot dojenček v ustih. Še posebno pazljivi pa bodite, če hrano pripravljate ali pogrevate v mikrovalovni pečici, ker bi se lahko ustvarile grudice hrane, ki imajo vroče jedro.

Uvajanje goste hrane: Praktični nasveti in priporočila

Uvajanje goste hrane je postopen proces, ki zahteva potrpežljivost in natančnost.

Nakup ali domača priprava kašic?

10 Prve žitne kašice sem kupila, sadne in zelenjavne kašice pa nameravam kuhati sama. Pri nakupu zelenjave pazite, da je zelenjava sveža in biološko pridelana - to je prvi pogoj, saj nežnemu dojenčkovemu organizmu zelo škodi vsebnost pesticidov in umetnih gnojil. (Kupljene kašice imajo nadzorovano proizvodnjo hrane, tam tega zagotovo ni.) Pomembno je tudi, da nakupljeno uporabite, dokler je sveže. Vse več strokovnjakov tudi opozarja, naj kupujemo predvsem sezonsko zelenjavo in sadje, ker je mnogo kvalitetnejše kot drugo. Pazite tudi, koliko soli dodate - najbolje je čim manj, pri prvem uvajanju pa celo nič. Nikakor pa dojenčkovi hrani ne dodajajte sladkorja. Vedno preverite, da je kašica dobro zaprta, kar boste opazili po pokrovčku. Preverite datum proizvodnje in datum uporabnosti. Preberite, kaj piše na nalepki, da preverite vsebnost snovi in da preverite, kaj piše v zvezi s hranjenjem in serviranjem hrane. Tam piše tudi, kako dolgo lahko odprt loček hranite v hladilniku in koliko časa pri sobni temperaturi. Pomembno pa je, da dojenčka nikoli ne hranite naravnost iz originalne posodice, ker bi z žličko zanesli v kašico še bakterije iz dojenčkovih ust. Bakterije bi pričele razgrajevati hrano v lončku.

Postopno uvajanje novih živil

Kadar ste na poti, na otroškem igrišču, na obisku… Pravzaprav bi morali vprašati, kako počasi naj bi napredovali pri uvajanju nove hrane! Vsak nov okus dojenčku ponujamo večkrat iz dveh razlogov - prvič zato, ker ga mora dojenček dobro spoznati, da ga sprejme, drugič pa zato, ker s ponavljanjem enake hrane lahko ugotovimo, ali ni dojenček morda alergičen nanjo. Enako kašico dojenčku ponujamo vsaj tri do pet dni. Pri uvajanju je zelo pomembno, da smo mirni in potrpežljivi - do sebe in do dojenčka. Na dneve, ko gre uvajanje slabo ali ko ste s trudom nakupili pravo hrano, jo skuhali in pripravili na krožnik, dojenček pa je potem noče več kot pokusiti, se spomnite, da bo jutri še en dan. In kadar bo dojenček udaril z malo ročico po sredini krožnika s špinačo, skušajte ohraniti smisel za humor.

Uporabite plastično žličko - bolj topla in mehka je kot kovinska. Naj bo ozka in ploščata, da gre lepo v mala usteca. Prvi poskus z uvajanjem imejte na takšen dan, ko je vaš malček sproščen. Vaš malček ne sme biti preveč lačen, sicer morda ne bo pri volji za eksperimentiranje. Za prvi poskus je idealna fino pasirana, blaga kašica, kot na primer: korenček, pastinak ali bučka. Prehranjevanje z žličko je nekaj novega za vašega dojenčka in ni tako preprosto, zato je potrebno, da ste na začetku potrpežljivi.

Časovni okvir uvajanja goste hrane

Po dopolnjenem 6. mesecu starosti potrebuje dojenček dodatno energijo. Uvajanje goste hrane naj se ne prične pred 17. tednom starosti in ne po 26. tednu starosti. V tem obdobju je dojenček razvojno, psihomotorno in čustveno pripravljen na veščine hranjenja.

Postopno uvajanje goste hrane

Prvi obrok, ki ga boste najprej nadomestili, je opoldanski obrok. Novo živilo dojenčku ponudite le enkrat na dan v majhni količini od ene do treh žličk. Živilo naj bo tekoče (pretlačeno), uvajajte ga z razmikom enega tedna. Tako se dojenček navadi na nov okus, hitreje pa se tudi ugotovi preobčutljivost na določeno živilo.

Zelo pomembno je, da prvi gosti obrok uvajate postopno. Na gosto hrano se morajo navaditi tudi otrokova prebavila. Otroka hranite tako, da si ga posadite v naročje ali v prenosni stolček. Dr. Tina Perko svetuje, da dojenčku kašico ponudite po mehki plastični gladki žlički. V prvih treh do sedmih dneh bo dovolj tri žličke zelenjavne kašice. Ko otrok poje kašico, mu ponudite še mleko, da se bo najedel. Ko se otrok navadi na nov okus, mu lahko vsak dan nekoliko povečate odmerek. Začnite s korenčkovo kašo, ki ima sladek okus. Če dojenček zavrača korenje, mu pripravite drugo zelenjavo (cvetača, brokoli, koleraba, bučke). Po enem tednu začnite z uvajanjem zelenjavno-krompirjeve kaše, kateri postopa sledi zelenjavno-krompirjevo-mesna kaša. En obrok naj nadomesti en mlečni obrok (kosilo - 150-200 g). Z uvajanjem glutena začnite postopno, priporoča se uvajanje večernega obroka z žitno-mlečno kašo.

Dojenčka nikoli ne silite. Naenkrat uvajate le eno vrsto zelenjave, tako se bo dojenčkovo črevesje lažje privadilo na prebavo nove hrane. Po dveh tednih lahko začnete eno zelenjavo kombinirati še z drugim živilom (krompirjem). Če ste dobro vzpostavili uvajanje goste hrane, lahko po dveh tednih (štirje tedni po prvem dodajanju) otroku ponudite tudi meso. »Začnemo s pusto, lahko prebavljivo in z beljakovinami bogato perutnino. Prav tako uporabimo tudi rdeče meso - govedino in ovčje meso. Divjačina ni primerna, saj lahko vsebuje ostanke onesnaževalcev okolja.«

Nadomeščanje drugega in tretjega dnevnega obroka

Po vzpostavitvi prvega gostega dnevna obroka, sledi drugi dnevni obrok - večerja. Dojenčku pripravite žitno-mlečno kašico. Najprimernejša so žita brez glutena (riž, koruza, proso). Ko bo dojenček osvojil prvi in drugi obrok goste hrane, lahko začnete s tretjim gostim obrokom. To je drugi obrok dopoldan ali vmesni obrok popoldan. Ta kašica je žitno-sadna. Najprimernejše sadje za uvajanje so jabolka in hruške. Za pripravo sadne kašice niso primerni citrusi, kivi in jagode (alergeni).

Pitje tekočine med uvajanjem goste hrane

V prvih mesecih pokriva dojenček potrebe po tekočini zgolj s pitjem materinega mleka ali nadomestka zanj. V obdobju velike vročine, kadar se dojenčki prekomerno potijo, pri povišani telesni temperaturi in driski jim je treba nuditi dodaten vnos tekočine. S pričetkom uvajanja prve goste hrane se dojenčku ponuditi dodatno tekočino. Najbolje je, da otrok pije navadno vodo (prekuhana voda) in nesladkan zeliščni čaj. Od dopolnjenega 6. meseca starosti naj dojenček zaužije 0,5 l tekočine dnevno (skupaj z maternim mlekom ali mlečnim dodatkom). Tekočino dojenčku ponudite med ali po obroku. Ob osvojitvi tretjega obroka dopolnilne hrane je treba pijačo ponuditi ob vsakem obroku.

Zavračanje hrane: Normalen pojav

Zavračanje novih živil je povsem normalno. Dojenček na ta način sporoča, da morda še ni zrel za prehod na gosto hrano. »Če vaš dojenček ne mara nove zelenjave, je treba vztrajati in mu jo ponuditi na nevsiljiv način. Ponudimo mu ju vsak dan vsaj 8- do 11-krat. Če jo ponudimo vsaj 8-krat, se več kot 70 % dojenčkov navadi na nov okus zelenjave. Največja napaka, ki jo delajo starši je, da po treh neuspešnih poskusih nudenja odnehajo.«

Nasveti za uvajanje goste hrane

Uvajanje goste hranite začnite z zelenjavnim obrokom: zelenjavne, nato zelenjavno- krompirjeve in zelenjavno-krompirjevo-mesne kašice. Nato sledi še uvajanje mlečno-žitnih in nato žitno-sadnih kašic. Žitne kašice morajo biti sprva brez glutena, med 6. in 7. mesecem pa lahko dodate tudi kašice z glutenom.

Uvajanje novih živil mora biti postopno, v enotedenskih presledkih. Najprej uvajajte nizkoalergogena živila od zelenjave (korenček, bučke, krompir, cvetača, koleraba), riža, koruznih kosmičev do sadnih kašic (jabolka, hruške, banane).

Jajčni rumenjak in ribe uvajajte po 6. mesecu starosti.Po 10. mesecu dodajte kruh.Z jajčnim beljakom, kravjim mlekom, morskimi sadeži, sladkorjem in soljo počakajte šele po prvem letu starosti otroka.

Pregled števila obrokov goste hrane glede na starost:

Pregled prehranjevanja glede na starost:

Primerna živila za dojenčke do 1. leta starosti:

Ključne točke za otroke do dopolnjenega 1. leta:

Prvih šest mesecev je dojenček izključno dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom. V šestem mesecu dojenčkove starosti pričnemo z uvajanjem dopolnilne hrane. Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom pričnemo z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred 17. tednom starosti. Prav tako velja opozorilo, da ne odlašamo z uvajanjem, hrana se naj ne uvaja po 26. tednu. Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano.

Za dojenčka do dopolnjenega 6. meseca starosti se priporoča izključno dojenje. Izraz izključno dojenje pomeni, da je otrok samo dojen, oziroma da je hranjen le z materinim mlekom, tudi izbrizganim. Ob tem dojenček ne uživa nobene druge tekočine ali hrane. Prejema lahko vitamine. V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja po nasvetu pediatra potrebuje dodatek mlečne formule. Takšen način hranjenja imenujemo dvovrstno hranjenje. Če dojenček iz kakršnega koli vzroka ne more biti dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom, dojenčka po posvetu s pediatrom hranimo z ustrezno mlečno formulo. Zdrav dojen novorojenček NE potrebuje vode ali druge tekočine. Šele ob uvajanju dopolnilne prehrane dojenčku pričnemo redno nuditi dodaten vnos tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja.

Pri uvajanju novih okusov bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku, pogovarjajmo se z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek. Dojenčka navajajmo na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Če dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudimo drugo živilo. Nič nenavadnega ni, če na začetku zavrača novo živilo, morda ga bo kmalu vzljubil, bodimo potrpežljivi in vztrajni. Z večkratnim ponujanjem novega živila, mu bo le-to postalo že poznano in s tem tudi hitreje sprejeto oziroma všečno. V primerih, ko dojenček zavrača pokušanje novega živila, mu ga lahko ponudimo poleg živila, ki ga je že sprejel in mu je všeč. S tem povečamo verjetnost, da bo novo živilo poskusil in ga, po principu asociacije s prijetnim, tudi vzljubil. V pomoč smo lahko s svojim vedenjem. Pomembno je, da prepoznavamo dojenčkove potrebe ter se o pričetku in zaključku hranjenja odločamo glede na njegove znake o lakoti in sitosti, ki jih sporoča z gibi, obrazno mimiko ali glasovi. Okolje v katerem poteka hranjenje, naj bo prijetno in s čim manj motečimi dejavniki.

Dve metodi uvajanja goste hrane: Kašice in BLW

Pri uvajanju goste hrane obstajata predvsem dve metodi: hranjenje po žlički z (običajno pretlačenimi) kašicami ali metoda BLW (Baby Led Weaning), kjer dojenček samostojno je hrano v kosih. Obe metodi imata svoje prednosti in slabosti.

• Hranjenje po žlički: Pri tej metodi starš hrano (običajno kašice) ponuja dojenčku po žlički. Prednost je večji nadzor nad količino zaužite hrane, kar je lahko pomembno pri slabokrvnih dojenčkih. Slabost pa je lahko manjša samostojnost dojenčka pri hranjenju.
• BLW (Baby Led Weaning): Pri tej metodi dojenčku ponudimo hrano v kosih, ki jih samostojno prime in odnese v usta. Bistvo je, da dojenček sam prevzame nadzor nad hranjenjem, regulira količino in uživa hrano skupaj z družino. Prednosti so spodbujanje samostojnosti, fine motorike in boljšega odnosa do hrane. Slabosti pa so lahko večja packarija in začetni strah pred zadušitvijo, čeprav se dojenčki hitro naučijo jesti v koščkih.

Pomembno je, da starši izberejo metodo, ki najbolj ustreza njihovi družini in da pri obeh metodah upoštevajo dojenčkove znake lakote in sitosti.

Pravilen položaj in tehnika hranjenja po žlički

Najpomembneje je, da otroka ne posedemo takoj v stolček za hranjenje, saj ob tej starosti še ne more sam stabilno in samostojno sedeti, zato otroka med hranjenjem držimo v naročju. Otroka obrnite pravokotno na mizo, sami pa sedite vzporedno z njo. Posedite ga na stegna, s svojo roko za njegovim hrbtom ga primite za ramo, ki je od našega telesa bolj oddaljena; če ga hranimo z desno roko, ga z levo torej držimo za njegovo ramo. Ramo prav rahlo potisnemo navzdol, da mu tako zagotovimo potrebno oporo, tako da bo še vedno sedel pokončno in sredinsko poravnano. Šele ko je otrok v pravilnem položaju, ga začnemo hraniti.

Posodico s hrano postavimo naravnost predenj, ne na levo ali desno stran, saj tako lažje vzdržujemo sredinsko poravnavo otroka. Če bo segal po naši žlički, mu v roko podajmo drugo, da ne bo prijemal naše. Z žličko hrano zajamemo, a naj ne bo preveč polna. Ko jo otroku ponudimo, naj bo njegova glava obrnjena naravnost naprej, če otrok gleda drugam, njegov pogled usmerimo na sredino in mu žličko ponudimo šele potem. Ponesemo jo do ustnic in počakamo, da otrok usta sam odpre, nato pa v usta damo celotno žličko, ne le konico.

Ko je ta v ustih, jezik potisnemo navzdol, med dlesni, in počakamo, da otrok stisne ustnice ter šele nato žličko naravnost izvlečemo. Ko jezik pritisnemo navzdol, dobi otrok informacijo, da mora usta zapreti in vsebino potegniti z žličke. Če tega ne storimo, ust ne bo zaprl, hrana pa ne bo ostala v ustih, ko žličko naravnost izvlečemo. Ravno zato večina staršev potegne žličko navzgor, ob zgornji ustnici, da hrana v ustih sploh ostane. A to ni aktiven način hranjenja, ker otrok pri njem ne sodeluje.

Ne silite in ne zavajajte

Otroka s hrano ne silimo, saj bo hranjenje s tem postalo neprijetno opravilo, ki se mu bo otrok začel upirati. Če je otrok lačen, bo zagotovo jedel, zato si ne delajte preglavic s tem, če ni pojedel dovolj žličk ali če morda sploh ni jedel. Upoštevajte otrokovo sporočilo, da ima hrane dovolj, saj tudi odraslim ne prija vedno jesti, pa tudi vsa hrana nam ni enako pri srcu. Prav tako otroka med hranjenjem ne poskušajte zamotiti z igračami ali risankami. Hranjenje je čas za hranjenje, čas za igro pa za igro. Naučimo ga, da obrok poje zaradi njega samega, ne pa zato, ker smo ga zraven zabavali, sam pa je bil z mislimi drugje. Poleg tega mu hrano ponudimo takrat, kadar jemo tudi drugi družinski člani, saj mu tako dajemo dober zgled glede kulture hranjenja.

Če otrok že kaže zanimanje, da bi se hranil sam, mu tega veselja ne odrecimo. Sprva bo sicer uporabljal le svoje roke, kar je dobro za razvoj fine motorike in hkrati priprava na hranjenje z žlico. Ko bo hotel poseči po žlici, mu je ne podajmo v roko,Bistel, da je hrana nekakšna igrača.

tags: #hranjenje #dojencka #po #zlicki

• Varnost dojenčkov v avtu: manšeta in ostalo
• Nosečnost: drugo trimesesečje
• Uvajanje goste hrane pri 8 mesecih
• Kako izbrati pravo banjico za kopanje
• Podroben vodnik: Kako spletite kapico za dojenčka.