Nosečnost, ki se pogosto začne kot težko pričakovano veselje in evforija, lahko v nekaterih okoliščinah predstavlja tudi neželeno presenečenje. V Sloveniji je umetna prekinitev nosečnosti (UPN) priznana kot pravica ženske, da odloča o svojem telesu, in je na voljo do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti. Ne glede na osebne okoliščine, je odločitev o prekinitvi nosečnosti pomembna in zahteva premišljeno obravnavo z vseh vidikov. V Sloveniji sta na voljo dve glavni metodi - medikamentozni (s pomočjo zdravil) in kirurški splav - obe sta varni, učinkoviti ter kriti s strani obveznega zdravstvenega zavarovanja za vse, ki imajo urejeno to zavarovanje.
Postopek UPN v Sloveniji: Korak za Korakom
Če ženska ugotovi, da je noseča in je nosečnost neželena, je prvi in najpomembnejši korak naročilo na pregled pri izbrani ginekologinji ali v najbližji ginekološki ambulanti, če še ni opredeljena. Zdravstveno osebje bo nosečnost potrdilo z ultrazvočnim pregledom, se z žensko pogovorilo o vseh možnostih in ji izdalo napotnico za umetno prekinitev nosečnosti. V tem okviru se določi tudi krvna skupina, če je še ni, in po potrebi opravijo dodatni testi. Z napotnico se nato ženska naroči na postopek v katerokoli regijski bolnišnici.
Pomembno je vedeti, da se postopek prekinitve nosečnosti do dopolnjenega 10. tedna nosečnosti, šteto od prvega dne zadnje menstruacije, opravi na željo nosečnice. V primeru nosečnosti, ki traja dlje kot 10 tednov, se je potrebno najprej zglasiti na Komisiji za umetno prekinitev nosečnosti prve stopnje, ki deluje v vseh regijskih bolnišnicah v Sloveniji.
Metodi Umetne Prekinitve Nosečnosti: Zdravila ali Kirurški Poseg
V Sloveniji sta na voljo dve glavni metodi za umetno prekinitev nosečnosti: medikamentozni splav (s pomočjo zdravil) in kirurški splav. Izbira metode je odvisna predvsem od trajanja nosečnosti, vendar sta obe tehniki zgodnje prekinitve nosečnosti v osnovi preprosti in varne.
Medikamentozni Splav (Splav z Zdravili)
Metoda splava z zdravili je najpogosteje uporabljena metoda za prekinitev nosečnosti v zgodnjem in poznem stadiju. Danes se za ta namen uporabljata učinkovini mifepriston in misoprostol. Postopek poteka v dveh fazah:
- Prvi obisk in zaužitje mifepristona: Ob naročilu in sprejemu vas pregleda ginekologinja. Nato prejmete tabletko mifepristona, ki jo zaužijete v ambulanti ali doma, odvisno od navodil. Ta tableta začne proces prekinitve nosečnosti. Po zaužitju tabletke lahko greste domov. Po zaužitju se lahko pojavijo krči, podobni ali močnejši od menstrualnih, bolečina v medenici, slabost in bruhanje, glavobol, blaga krvavitev. Redko se zgodi, da ženska že po prvi tableti močno zakrvavi doma, v tem primeru se mora takoj zglasiti na kliniki.
- Drugi obisk in izločitev plodovega jajca: Drugi del prekinitve nosečnosti se opravi v bolnišnici zjutraj, dva dni po zaužitju tabletke mifepristona (v roku 36-48 ur). Ženska mora biti tešča. Največkrat se zdravilo misoprostol vstavi v nožnico, lahko pa se ga tudi zaužije ali raztopi v ustih (bukalna aplikacija). Nato boste od štiri do šest ur pod opazovanjem v bolnišnici. Zdravila sprožijo krče maternice in krvavitev, ki povzročijo izločitev plodovega jajca. Morebitne bolečine blažijo s protibolečinskimi zdravili. Med štiriurnim opazovanjem splavi 60-70 % nosečnic, medtem ko preostale opravijo splav po odpustu iz bolnišnice doma. Približno 25% žensk močneje zakrvavi doma oz. po odpustu. Če v tem času ne pride do krvavitve, ženska prejme dodatne tabletke in ostane na oddelku še nekaj ur. V 3-5 % je ta postopek prekinitve nosečnosti neuspešen, kar pa se lahko pokaže šele po odhodu domov. Po prekinitvi nosečnosti je potrebna ultrazvočna kontrola čez 2-3 tedne pri izbranem ginekologu. Ob neuspešni prekinitvi nosečnosti z zdravili je potrebno prekinitev dokončati s kirurško metodo.
Stranski učinki medikamentoznega splava so redki in lahko vključujejo slabost, zaprtje, bruhanje, drisko, občutek napihnjenosti ali izpuščaj na koži. Krvavitve, ki se pojavijo, so običajno podobne menstrualnim, v približno petih odstotkih pa so lahko močnejše. Po posegu lahko še sedem dni pričakujete menstruaciji podobno krvavitev, nato pa še približno pet dni rjavega izcedka. Zdravniki po posegu v povprečju priporočajo do pet dni bolniškega dopusta in počitka.
Če je pri ženski znana alergija na zdravila, hujša oblika astme oz. neurejena astma, srčna aritmija, zmanjšano delovanje ledvic ali jeter, visok krvni pritisk, huda slabokrvnost in nekatera druga redka obolenja, je potrebna skrajna previdnost pri uporabi teh zdravil, zato je vedno potreben temeljit pogovor z zdravnikom oz. ginekologom pred izvedbo. Če le-ta ugotovi, da ženska ni primerna kandidatka za prekinitev nosečnosti s tabletkami, ji bo svetoval kirurški splav.
Kirurški Splav (Vakuumska Aspiracija)
Najpogosteje uporabljena in preizkušeno učinkovita kirurška metoda prekinitve nosečnosti je vakuumska aspiracija s kontrolo kirete (strgalke - kirurški instrument). Kirurški splav opravi ginekologinja v bolnišnici. Postopek vključuje razširitev materničnega vratu in nato posesanje vsebine maternične votline z aspiratorjem. Kadar je potrebno dodatno odstranjevanje, ginekologinja to opravi s posebnim instrumentom (kireto), običajno v kratkotrajni splošni anesteziji (zdravila dobite v žilo). Za poseg morate biti tešč (nič zaužite hrane in tekočine vsaj 6 ur). Operater med posegom razširi maternični vrat in v maternico vstavi kovinsko cevko s katero izsesa nosečnostno tkivo. Poseg traja približno 15 minut. Med posegom ne čutite bolečine.
V zelo zgodnjem obdobju nosečnosti (pred 7. tednom) se lahko uporabi tudi metoda vakuumske aspiracije, pri kateri pa za izvedbo ni potrebna splošna anestezija.
Možni zapleti kirurškega posega so redki, vendar možni: predrtje ali poškodba maternice, obilnejša krvavitev iz maternice, razvoj vnetja po opravljenem posegu, nastanek zarastlin v maternici, neuspešna izvedba oz. preostanek delčkov nosečnosti v maternici, zapleti zaradi anestezije (npr. alergijske reakcije ali poslabšanje druge že obstoječe bolezni). Verjetnost za razvoj zapletov narašča s tedni nosečnosti, razvojnimi nepravilnostmi maternice, ipd. V kolikor je poseg izveden po načrtih, brez zapletov, lahko ženska kliniko zapusti še isti dan. V kolikor pride do zapletov, vas zadržijo v bolnišnici dlje časa, ukrepajo glede na zaplet in poskrbijo za vašo varnost, za kar je praviloma potrebna dodatna terapija (antibiotiki, analgetiki, drugi obsežnejši operativni posegi itd.).
Krvavitev po kirurškem posegu je po navadi šibkejša od običajne menstruacije in lahko traja še do sedem dni. Bolečina po posegu je večinoma zelo blaga in jo lahko lajšate z običajnimi protibolečinskimi sredstvi (Lekadol, Panadol). Priporoča se kontrolni pregled pri izbrani ginekologinji čez dva do tri tedne.
Po posegu se odsvetujejo spolni odnosi, težje fizično delo, kopanje in uporaba tamponov zaradi povečanega tveganja za okužbe. Priporoča se prhanje namesto kopanja. Med tem časom se odsvetuje uporaba tamponov. Spolni odnosi, kopanje oz. namakanje v vodi, obisk savne, ipd. se odsvetujejo, dokler je prisoten krvav/rjav izcedek.
V kolikor je poseg izveden po načrtih, brez zapletov, lahko ženska kliniko zapusti še isti dan. Svetuje se 3-5 dni bolniškega staleža - počitek, uporaba analgetikov po potrebi (ibuprofen, paracetamol). Prvih nekaj dni je pričakovana krvavitev podobna menstruaciji, ki se mora postopoma zmanjševati, dokler se ne spremeni v blage, rjave izcedke. Krvavitev oz. izcedki lahko po umetni prekinitvi nosečnosti trajajo tudi mesec dni.
Posebnosti pri RhD Negativni Krvni Skupini
V kolikor imate RhD negativno krvno skupino, vam bo po posegu priporočena ali potrebna aplikacija anti-D imunoglobulina, da se prepreči morebitna imunizacija.
Vpliv na Plodnost in Zdravje
Pomembno je poudariti, da splav ne vpliva na plodnost, ne zmanjšuje možnosti za zanositev v prihodnosti in ne vpliva na splošno zdravje. Prav tako ne poveča tveganja za raka dojke in ne povzroča depresije ali drugih duševnih težav, niti ne povzroča neplodnosti.
Nosečnost po Umetni Oploditvi
Za marsikatero žensko je nosečnost po dolgotrajnem čakanju tako želenega »pluska« na nosečnostnem testu prava poplava pozitivnih občutkov in v istem trenutku tudi skrbi, ali bo šlo vse lepo naprej do rojstva tako želenega otroka. Občutek je za ženske in neplodne pare, ki lahko več let čakajo na ta dogodek, res pravo veselje in evforija. Marsikatera ženska od sreče joče. Ni redko, da nosečnostni test ponovi večkrat, ker ne more verjeti, da se je nosečnost končno zgodila. Nosečnost se pri neplodnih parih lahko zgodi spontano, po enostavnih načinih hormonskega ali operativnega zdravljenja ali pa po umetni oploditvi. Tisti pari, ki so za dosego cilja morali prestati eno ali celo več umetnih oploditev, so res heroji, saj je na tej poti polno čustvenih pretresov, ki nemalokrat zamajejo tudi samo partnersko zvezo.
Zanositev po umetni oploditvi, ki je lahko: v svežem postopku ali z zamrznjenčki ali z doniranim semenom ali donirano jajčno celico.
Kdaj se Potrdi Nosečnost z Ultrazvokom pri Zanositvi po Umetni Oploditvi
Nosečnost po umetni oploditvi potrdimo 4 tedne po prenosu zarodka/ov oziroma 2 tedna po pozitivnem nosečnostnem testu. Takrat UZ opredelimo število nosečnostnih vrečk, velikost nosečnosti (6. teden) in prisotnost plodovih srčnih utripov. Če so plodovi srčni utripi prisotni, govorimo o vitalni klinični nosečnosti. Torej potrditev je bolj zgodaj kot pri spontani zanositvi, ki jo opravimo 1-krat do 10. tedna nosečnosti.
Nuhalna Svetlina in Oploditev, Kaj je Drugače
Pri zanositvi po umetni oploditvi se upošteva dan punkcije (oploditve) in ne zadnjo menstruacijo, na ta način zelo zanesljivo določimo termin poroda. Pri zamrznjenčkih se upošteva dan prenosa zamrznjenčkov in datum zamrzovanja, ki je zelo pomemben. Tveganje za kromosomske napake in Downov sindrom se pri taki nosečnici računa grede na datum zamrzovanja zarodkov, tako da ima nižje tveganje za kromosomske napake, kot je tveganje zaradi njene dejanske starosti. Tudi pri umetni oploditvi z donirano jajčno celico, se pri izračunu tveganja računa starost darovalka.
Ali je Nosečnost Rizična?
Ni nujno, da je nosečnost po umetni oploditvi rizična. Riziko v nosečnosti predstavljajo drugi dejavniki, ki so pri neplodnih ženskah pogosteje prisotni. Torej rizičnost je večja, če so nosečnice starejše, so noseče z dvojčki, imajo krvavitve ali krče v nosečnosti, če imajo pridružene ginekološke težave, kot so miomi, razvojne nepravilnosti maternice, kratek maternični vrat ali razna internistična obolenja. Mlado nosečnico, ki zanosi po umetni oploditvi in nima rizičnih dejavnikov, bodo vodili kot normalno nosečnost.
Ali je po Umetni Oploditvi Več Dvojčkov?
Da, pri umetni oploditvi je nekoliko več dvojčkov v primerjavi s spontano zanositvijo. Dvo-plodna nosečnost je za nosečnico bolj rizična, ker lahko pride do zastoja rasti, neenakomerne rasti dvojčkov, prezgodnjega poroda, tudi obremenitev za nosečnico je večja. Klinike za umetno oploditev zato v velikem deležu prenašajo v maternično votlino samo en zarodek in le redko dva zarodka. Delež dvojčkov po umetni oploditvi je v Sloveniji 7 %, kar je zavidljivo malo.
Spontani Splav: Razumevanje in Obravnava
Poleg umetne prekinitve nosečnosti je pomembno razumeti tudi pojem spontanega splava. Spontani splav je naravna prekinitev nosečnosti pred 20. tednom gestacije. Je zelo pogost pojav, ki prizadene med 10 in 20 odstotki znanih nosečnosti, dejansko število pa je verjetno še višje, saj se veliko spontanih splavov zgodi zelo zgodaj v nosečnosti, še preden ženska ve, da je noseča.
Vzroki za spontani splav so lahko različni, najpogostejši pa so kromosomske nepravilnosti pri zarodku (približno 50% primerov v prvem trimesečju). Drugi vzroki vključujejo hormonska neravnovesja, okužbe, nepravilno vsaditev oplojenega jajčeca, starost ženske, nepravilnosti maternice, dejavnike življenjskega sloga (kajenje, alkohol, droge), motnje imunskega sistema, kronične bolezni (ledvične, ščitnične) in podhranjenost. Pomembno je vedeti, da stres, vadba ali spolna aktivnost običajno ne povzročajo spontanega splava.
Simptomi spontanega splava se lahko pojavijo pred 12. tednom nosečnosti in vključujejo:
- Krvavitev iz nožnice, ki se lahko začne rahlo in postane močnejša, lahko pa se pojavijo tudi sivkasto tkivo ali krvni strdki.
- Krči in bolečine v trebuhu, ki so pogosto hujši od menstrualnih krčev.
- Bolečine v križu.
- Zmanjšanje ali izginotje simptomov nosečnosti.
Če opazite katerega od teh simptomov, se nemudoma obrnite na svojega ginekologa ali obiščite urgenco.
Vrste spontanih splavov vključujejo:
- Grozeči splav: Maternični vrat je zaprt, prisotni pa so krvavitve in medenični krči. Nosečnost lahko poteka naprej.
- Neizogiben spontani splav: Pojavljajo se krvavitve, krči in maternični vrat se odpira. Verjeten je popoln splav.
- Popoln splav: Nosečnost je prekinjena, maternica je prazna, izločeno je fetalno tkivo.
- Zadržani splav: Plod je odmrl, vendar se ni izločil iz maternice.
- Nepopoln splav: Del plodovega tkiva je bil izločen, del pa je ostal v maternici.
- Septični splav: Gre za okužbo maternice, ki je lahko zaplet nepopolnega ali zadržanega splava.
Dejavniki tveganja za spontani splav vključujejo:
- Starost ženske: Tveganje se povečuje s starostjo, še posebej po 35. letu starosti. Pri 40 letih je tveganje približno 40 %, pri 45 letih pa celo 80 %.
- Zgodovina spontanih splavov: Če ste že imeli spontani splav, je tveganje za ponovitev nekoliko višje.
- Zdravstvena stanja: Nenadzorovana sladkorna bolezen, okužbe, težave z maternico ali materničnim vratom.
Večina žensk (približno 87 %), ki doživijo spontani splav, lahko kasneje uspešno zanosi in donosi. Spontani splav ne pomeni nujno težav s plodnostjo.
Zdravljenje po spontanem splavu je odvisno od vrste splava. Pri popolnem splavu običajno ni potrebno nadaljnje zdravljenje, pri nepopolnem ali zadržanem splavu pa sta potrebna zdravila ali kirurški poseg. Pomembno je, da si po spontanem splavu vzamete čas za fizično in čustveno okrevanje. Na voljo je tudi svetovanje in podporne skupine. Če ste imeli tri spontane splave zapored, se posvetujte z ginekologom o nadaljnji diagnostiki in morebitnih vzrokih.
Nosečnost in Oftalmološko Zdravljenje
Pri nosečnicah z diagnosticiranim glavkomom ali povišanim očesnim pritiskom je pomembno upoštevati fiziološke spremembe med nosečnostjo. Med nosečnostjo je očesni pritisk običajno nižji kot sicer. To spoznanje odpira možnost za zmanjšanje števila kapljic za zniževanje očesnega pritiska na minimum. Prav tako je priporočljivo razmisliti o laserskem zdravljenju, ki je neagresivno, ne škoduje očem in dodatno zniža očesni pritisk. Če je terapija s kapljicami še vedno potrebna, oftalmolog predpiše tiste, ki so najmanj škodljive za nosečnico in plod, pri čemer se stopnja nosečnosti in trimesečje upoštevata pri prilagajanju zdravljenja. S previdnostjo in sodelovanjem z zdravnikom je mogoče nosečnost in dojenje normalno preživeti, medtem ko ostaja očesni pritisk pod nadzorom.
Presenetljivi učinki nosečnosti
Vloga Spremembe Položajev Pacienta pri Preprečevanju Poškodb Zaradi Pritiska
Medtem ko se osredotočamo na medicinske vidike nosečnosti in prekinitve nosečnosti, je pomembno omeniti tudi splošne vidike skrbi za zdravje. Včasih se pojavijo vprašanja glede varnosti določenih aktivnosti med nosečnostjo, kot je na primer hoja v hribe. Zdrava nosečnica si sama določa napore in jih dobro prenaša, plodu pa s tem nikakor ne more škoditi. Drugače je le pri bolnih nosečnicah oziroma takih z ogroženo nosečnostjo, kjer pretiran napor lahko preusmeri preveč krvi v mišice in premalo v posteljico, vendar take nosečnice ginekologi skoraj vedno odkrijejo in jim dajo ustrezna navodila.
