Neplodnost je vse bolj pereča težava sodobnega časa, s katero se sooča približno vsak šesti par. Pari, ki stopajo po tej poti, bijo bitko, ki si jo je težko predstavljati, če je nismo izkusili. Soočanje in priznanje neplodnosti je ključnega pomena, saj je uspešnost pri postopkih višja, kadar je ženska mlajša od 35 let. Pozitivno je, da medicina napreduje in danes poznamo več vrst postopkov z biomedicinsko pomočjo. Pred 43 leti, leta 1978, se je rodila Luisa Brown, prva dojenčica na svetu po postopku IVF. Postopki oploditve z biomedicinsko pomočjo so metode, s katerimi nadzorujemo in pomagamo ne le pri oploditvi jajčne celice, ampak tudi pri prenosu spolnih celic, vgnezditvi in razvoju nosečnosti. V treh slovenskih centrih za zdravljenje neplodnosti - v UKC Ljubljana, UKC Maribor in Porodnišnici Postojna - na leto opravijo med 3000 in 4000 postopkov zunajtelesne oploditve. Po končanem uspešnem postopku se na leto rodi 1300 otrok.
Vaše potovanje z in vitro oploditvijo (IVF) se bo kmalu začelo ali morda že poteka. Vendar niste sami; približno 1 od 8 žensk potrebuje to dodatno pomoč, da zanosi. Začetek zdravljenja neplodnosti lahko povzroči številne občutke, vključno z zaskrbljenostjo glede tega, kaj se lahko in česa ne sme storiti med postopkom oploditve in vitro ali IVF. Ocenjuje se, da ima 1 od 8 parov ali 12 % poročenih žensk težave z zanositvijo ali ohranjanjem nosečnosti. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije ima približno 17,5 % odraslega prebivalstva - približno 1 od 6 po vsem svetu - neplodnost. Za uspešne posledice je potrebnih več pobud v smislu vadbe in prehranskega načrta IVF. Kakšni so nasveti o prehrani in življenjskem slogu za uspeh IVF?
Ključni vidiki postopka prenosa zarodka
V maternico se prenese največ 2 zarodka hkrati, število prenesenih zarodkov pa je odvisno od več dejavnikov - starosti ženske, kakovosti zarodkov, števila neuspelih preteklih postopkov itd. Prenos zarodka je za veliko večino žensk neboleč in hiter postopek. Na dan prenosa zarodka ženska v jutranjih urah ne vzame progesteronske terapije (gela ali vaginalete), da nožnica ostane čista. Za razliko od punkcije, se za prenos zarodka svetuje, da ima ženska poln mehur.
Ginekolog bo pred izvedbo prenosa očistil zunanje spolovilo in nožnico ter si dodobra ogledal maternični vrat - vhod v maternico. Nekatere ženske imajo lahko maternični vrat bolj uvit, skrajšan, zabrazgotinjen, podaljšan, spremenjen, ipd. - vse to lahko vpliva na izvedbo prenosa zarodka. Včasih je dovolj le, da ženska spremeni položaj zadnjice in nog na ginekološki mizi, v nekaterih primerih pa mora ginekolog delček materničnega vratu odščipniti in si tako olajšati vstop v maternico. Včasih tudi različne predpriprave in postopki ne omogočijo enostavnega vstopa v maternico - takrat se mora ginekolog zelo potruditi, da se »prebije« v maternično votlino. Zarodek se v maternico prenese z uporabo tankega katetra, iz katerega se ga nežno »splakne« v maternico. Nekatere klinike/ginekologi prenos zarodka izvedejo s pomočjo ultrazvoka, nekateri ne. V vsakem primeru se postopek zaključi šele, ko v laboratoriju potrdijo, da je zarodek bil uspešno prenesen.
Nekatere klinike spodbujajo ležanje po prenosu, druge ne. Dokazov, da bi eno ali drugo kakorkoli vplivalo na uspešnost oz. stopnjo zanositve, ni. Prenos se največkrat načrtuje 5 dni po ovulaciji, saj je velika večina zarodkov zamrznjena v fazi blastociste oz. 5-dnevnega zarodka. Izjemoma se zamrznejo tudi mlajši zarodki. Zamrznjeni zarodek (ali zarodke) se nekaj ur pred prenosom prične postopoma odtajati.
Približno 14 do 16 dni po prenosu zarodka ženska opravi urinski test nosečnosti oz. se vrne na kliniko in opravi krvni test, s katerim se bolj zanesljivo potrdi ali ovrže nosečnost. V kolikor se nosečnost na krvnem testu potrdi, mora ženska na kliniki ali pri osebnem ginekologu po 2-3 tednih, kar je med 6. in 8. tednom nosečnosti, opraviti še prvi kontrolni oz. potrditveni ultrazvočni pregled.
Različne metode asistirane reprodukcije
Zunajtelesna oploditev ali in vitro fertilizacija (IVF, ICSI) je metoda zdravljenja, pri kateri se jajčne celice ženske oplodijo s semenčico partnerja zunaj ženskega telesa - oploditev in vitro. IVF/ICSI postopek se začne s hormonsko stimulacijo ženske, ki je potrebna za pridobitev več jajčec kot pri rednem ovulacijskem ciklusu. Potek stimulacije spremlja zdravnik z ultrazvokom. Zrela jajčeca se zbirajo s punkcijo foliklov pod nadzorom ultrazvoka. Na dan odvzema jajčec se odvzame tudi seme partnerja. Dobljena jajčeca se nato oplodijo s semenčeci partnerja, nastali zarodki pa se gojijo zunaj ženskega telesa v inkubatorju. Po nekaj dneh gojenja (največ 6 dni) se najboljši zarodek prenese v maternico ženske - embriotransfer (ET).
Pri IVF-u ločimo dve osnovni metodi. Če je seme zadovoljive kakovosti, je v uporabi manj invaziven in nekoliko uspešnejši t.i. klasičen IVF. Če je kvaliteta semena slaba, v poštev pride zgolj t.i. intracitoplazemska injekcija spermija ali ICSI (ang. Intracytoplasmic sperm injection). Bistvo te metode je, da zdrav spermij vnesemo neposredno v citoplazmo zrele jajčne celice. Prvi uspešen ICSI je leta 1991 uspel italijanskemu embriologu dr. Palermu na univerzi v Bruslju. Od takrat se je na svetu po tej metodi rodilo že blizu 5.000.000 otrok in danes je ICSI rutinski postopek, ki nam omogoča uspešno zdravljenje tudi zelo težkih oblik moške neplodnosti.
Intrauterina inseminacija (IUI) je ena osnovnih metod umetne oploditve. Je prva možnost zdravljenja za pare, ki niso uspeli zanositi z ostalimi načini zdravljenja neplodnosti. To velja predvsem za pare, katerih neuspeh je posledica nekoliko slabše kakovosti partnerjeve sperme ali neredne ovulacije partnerke. Ta program je primeren tudi za bolnike z imunološkim faktorjem neplodnosti. Metoda IUI olajša pot spermijem do jajčne celice. Spermiji se izognejo škodljivim učinkom okolja vagine in materničnega vratu. Skrajšan je čas, potreben za dosego jajčeca. Postopek IUI je popolnoma neboleč. V prvem ciklu zdravljenja IUI zanosi 5 do 10 % žensk. Uspeh je odvisen od starosti ženske in se s starostjo zmanjšuje. Po 40. letu se skoraj ne izvaja več.
Vpliv prehrane in življenjskega sloga na uspešnost IVF
Pari, ki se soočajo z neplodnostjo, se pogosto sprašujejo, kaj še lahko storijo, da bi povečali svoje možnosti za zanositev. Eden od ključnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na uspešnost IVF postopka, je prehrana in splošni življenjski slog.
Mediteranska prehrana kot ključ do uspeha
Mediteranska prehrana, ki pomeni uživanje obilice sadja in zelenjave, kakovostnega olivnega olja ter zdravih maščob iz rib, se že dolgo časa uveljavlja kot zdrava izbira. Raziskovalci univerze Harokopio iz Aten verjamejo, da antioksidanti, ki jih vsebuje ta hrana, pri zdravljenju neplodnosti pomagajo, ker izboljšajo kakovost ženskih jajčec in ščitijo maternico. Ko je njena sluznica poškodovana, je težje zanositi. Poleg tega mediteranska prehrana vsebuje samo majhne količine rdečega mesa, pri katerem so ugotovili, da poslabša možnosti zanositve. Po drugi strani vsebuje veliko polnozrnatih žit, ki lahko izboljšajo kakovost zarodka. Študija je pokazala, da morda mediteranska prehrana pomaga tudi, ker izboljša možnost, da zarodek preživi. Še posebej je bil učinek velik pri ženskah, ki so bile mlajše od 35 let in so tako jedle šest mesecev, preden so imele postopek in vitro fertilizacije.
Celostni pristop k življenjskemu slogu
Poleg diete z nasveti o uspehu IVF se morate osredotočiti tudi na velike spremembe v svojem načinu življenja. Zmerno gibanje vsaj 30 minut na dan izboljša kakovost sperme in poveča možnost zanositve. Številne študije kažejo, da kajenje poveča tveganje za neplodnost za 13 %, tako da lahko, če ste na IVF zdravljenju, kajenje dodatno upočasni proces. Prispeva tudi k tveganju za nenormalnosti in genetske okvare pri novorojenčkih.
1. Osredotočite se na prehrano: Preden začnete postopek IVF, začnite svoje telo hraniti s pravimi obroki. Za to ni treba slediti modni dieti ali sprejeti strogih ukrepov. Jejte manjše obroke bolj redno. Izberite polnovredna živila, kot sta sveže sadje in zelenjava, polnozrnata žita, kot sta kvinoja in ajda, puste beljakovine, kot so ribe, in zdrave maščobe, kot so olivno olje in mandlji. Omejite vnos predelane, mastne hrane, ki vsebuje veliko soli in sladkorja.
2. Uravnavanje telesne teže: Preveč telesne maščobe, zlasti na trebuhu, lahko oteži postopek IVF. Preden začnete z IVF zdravljenjem, si prizadevajte doseči zdravo telesno težo z zdravo dieto IVF in zmerno vadbo.
3. Obvladovanje stresa: Pari, ki ne morejo zanositi po naravni poti, lahko doživijo čustvene težave. Zdravstvene in finančne potrebe IVF lahko stres še poslabšajo. Vendar je obvladovanje stresa bistveno za dobro spočetje.
4. Izogibanje škodljivim razvadam: Dva največja motilca plodnosti sta kajenje in alkohol. Popolna opustitev teh navad je ključnega pomena za povečanje vaših možnosti za uspeh. Morda vam bodo tudi svetovali, da med zdravljenjem z IVF opustite kajenje in alkohol.
5. Zmerna vadba: Trenutno se izogibajte kakršnim koli napornim vadbam. Vendar je ključnega pomena, da se še naprej gibljete in ste aktivni. Lahke vadbe, kot so tek, hoja in nekatere vrste joge, lahko ohranjajo vaše telo v formi za spočetje. Vprašajte svojega zdravnika, katere vaje je varno izvajati v tem času.
Znanost optimalne človeške prehrane (Jernej Ogrin) — AIDEA Podkast #95
Posebna priporočila med postopkom IVF
Vpliv mlečnih izdelkov in drugih živil
Obstajajo različna mnenja o vplivu mlečnih izdelkov na plodnost. Nekateri menijo, da bi se jim bilo treba izogibati, ker mleko ni namenjeno človeku, ampak mladičem iste vrste. Drugi pa menijo, da so mlečni izdelki lahko koristni, če niso predelani in vsebujejo konzervanse. Pomembno je, da se osredotočite na beljakovine, ki so bistvene za jajčne celice.
Ključna hranila za plodnost
- Vitamin A: Nahaja se v zelenolistnati zelenjavi, korenju, marelicah, meloni, jajčnem rumenjaku, jetrih, mleku in siru.
- Vitamin C: Nahaja se v limonah, pomarančah, grenivkah, jagodah, krompirju, orehih in cvetači.
- Vitamin D: Nahaja se v sardinah, ribjem olju, rumenjaku, jetrih, maslu, mleku in mastnih ribah.
- Železo: Nahaja se v rdečem mesu, rumenjaku, zelenolistnatih rastlinah, fižolu in suhem sadju.
- Cink: Je izjemno pomemben za moško plodnost. Nahaja se v ribah, gobah, kvasu in korenju.
- Vitamin E: Nahaja se v rastlinskem olju, lešnikih in zelenolistnati zelenjavi.
- Omega-3 maščobne kisline: So bistvene za zdrav nevrološki sistem in možgane. Nahajajo se v lososu, sardelah in skušah.
- Folat: Priporočljivo ga je uživati v naravni obliki vsaj 12 tednov pred poskusom zanositve. Najdemo ga v živilih, kot so ohrovt, brokoli in špinača.
Vitamini in minerali je priporočljivo zaužiti s prehrano. Vitaminske dodatke lahko povzročijo preveliko koncentracijo nekaterih sestavin, kar lahko škoduje. Zato se pred uporabo integratorjev in drugih "naravnih" zdravil posvetujte s svojim zdravnikom.
Osebna izkušnja: Pot do IVF
O poti, ki jo prehodi par, smo se pogovarjali tudi z bodočo mamico, ki vodi Instagram profil Plus minus in IVF. Za vas je tokrat spisala svojo izkušnjo: "Kaj še čakata? Kdaj bomo zibali? Ko bi le vedeli, da jih imam jaz v glavi še mnogo več. Zakaj nama ne uspe? Je kaj narobe z nama? Ko bi le vedeli, da vsak mesec z cmokom v grlu kupim nov paket vložkov, tamponov. Ko bi le vedeli, da lulam na ovulacijske teste, slinim lečo Maybe baby testa, gledam v tisti majhen ‘daljnogledec’ in čakam, da bom na drugi strani zagledala praprot. Praprot kot znak za akcijo. Spolnost nekako izgubi svoj čar, težko jo je ohraniti ljubeznivo, napeto, zaželeno. Ni lahko. Ko bi le vedeli, da pazim na hrano, gibanje, jem ananas, maco, matični mleček, pijem pivo in vse ostale zadeve, ki bi naj pomagale. Vsaj malo."
Po letu dni truda sem bila pri ginekologinji prvič postavljena pred dejstvo, da naju čaka nova pot. Predlagala je, da še par mesecev poskušava s Klomidom ali pa dobiva napotnico za ambulanto za zdravljenje neplodnosti. Vprašala sem jo, kaj bi ona svetovala in tako sem iz ambulante odkorakala z zeleno napotnico in polno glavo vprašanj. Pa vseeno sem jo sproti polnila s pozitivo in optimizmom. ‘Sej bo!’. Prvi dan naslednjega ciklusa sem poklicala v ambulanto, tretji dan sem v laboratoriju dala kri in med petim in devetim dnem jemala Femaro. Tablete za spodbujanje ovulacije. Mož je hkrati dal prvi vzorec izliva, prvi spermiogram. Sledili so trije ultrazvoki, na katerih so spremljali rast foliklov in pri zadnjem besede zdravnika, da je danes dan za akcijo. Tukaj šele se moraš spraviti v red in odmisliti, da danes delaš otroke in se nekako spraviti v tisti sexi, zapeljivi mood. Sex on demand sva midva temu rekla. Lahko se potrudiš, pičiš romantiko, se sprostiš… ampak nekje zadaj v vesti pa veš, veš zakaj ravno danes. V roku 14 dni je sledila krvavitev. Razočaranje. Krvavitev pa res huda, močnejša in bolj boleča. Pa sva se spet pobrala, sej bo, drug mesec bo, ni še najin čas…
Naslednji mesec ponovimo vajo. Sum na policistične jajčnike. Na tretjem ultrazvoku povejo, da je spet dan za akcijo. Sledi akcija. In akciji kmalu, žal tudi krvavitev. Naslednji mesec se je Slovenija ‘ustavila’. Korona. Ustavilo se je zdravljenje. Nekdo je ugasnil tekoči trak in na njem smo ostali mnogi pari, ki smo se takrat že zdravili. Pred njim pa so se v vrsti kopičili pari, ki bodo na to pot šele stopili. Čakalna vrsta se je daljšala. Čakanje je sprva utrujalo. Potem pa sva se enostavno sprostila. Je kar je, cel svet je na pavzi, nič ne morava. Seks je spet postal zabaven, ne samo zato ker morava, ne samo takrat ko morava. Odnos je rastel, ljubezen tudi, trebuh še ne. In tako smo pregurali do konca maja. V bistvu je bilo prav luštno. Konec julija so naju kontaktirali za drugi spermiogram. Po mesecu dni sva dobila klic, vabilo na nov razgovor, spermiogrami so slabi. Sledile so krvne preiskave, ultrazvok in nato končno - zelena luč! Konzilij je potrdil, da sva kandidata za IVF. Postopek bi naj izpeljali v roku pol leta, morda malo več… Zakaj spet toliko čakanja je bilo moje vprašanje. Zaradi prestavljenih postopkov prvega vala, zaostankov, potem so tukaj še dopusti in še in še. Čez poletje sem imela ponovno ultrazvoke. Zgledalo je, kot da se stvari spet zaustavljajo. Ugotavljanje ali imam pregrado ali ne. En zdravnik je rekel ja, drugi ne, spet tretji ja. Moja zdravnica se je odločila, da v prvi postopek gremo brez histeroskopije in jo opravimo kasneje, če bo potrebna. Sem ji zaupala, prav. Torej… kdaj bova na vrsti? Mesec dni kasneje pa je zazvonil telefon. Sporočiti moram kdaj bo menstruacija in gremo, akcija. Ne vem kdo in kaj je nama takrat naravnal vse zvezde na nebu, ampak ko me je zjutraj zbudila krčevita bolečina, prvič le-te nisem sprejela z žalostjo ampak upanjem. Že takoj drugi dan sem dobila kontracepcijske tabletke, ki sem jih jemala do 20. dne ciklusa in čakala na novo krvavitev. Sledil je UZ in nova krvavitev. Jajčniki so delovali primerno veliki, dobila sem predpisanih 11 dni pikanja z Gonalom in 6 dni z Cetrotide. Pred mano je bilo eno težjih obdobij, pa tega sploh nisem vedela. Premagovanje strahu pred iglami in študiranje kvantne fizike, kot sem jaz videla pripravo zdravila iz Cetrotide, Gonal je bil proti tem mala malca, vrtiljak čustev, napihovanje, spremembe razpoloženja, nabiranje centimetrov, bolečine v jajčnikih, napihnjenost. Rast foliklov so spremljali z dvema ultrazvokoma. Na prvem je bilo rečeno, da je vse ok, kot mora biti. Čez štiri dni sva bila pred UKC, pripravljena na punkcijo in predajo semenskega izliva. Pripravljena na predajo štafete. Punkcija ni bila boleča, zaradi narkoze sem se tisti dan naspala kot še nikoli. Na dogodek me je spremljala le še rahla krvavitev in bolečina, ki je v roku par dni pojenjala. Moj trebuh je rastel, bila sem napihnjena kot balon. Pričakovanja so rastla, upanje tudi. In po petih dneh sva ponovno stala pred UKC. Čakala na posvet pred transferjem. Povedali so nama, da so pri punkciji pridobili 8 celic, od katerih se jih je 5 oplodilo. Enega bodo vstavili, dva zamrznili, dva pa bi naj še malo razvijala, preden jih zmrznejo. Srečna sva bila do neba. Noro, nepopisljivo, vznemirjena in nestrpna. Mož me je moral počakati pred UKC, mene so peljali v tisto isto sobo, v kateri sem čakala na punkcijo. Tudi mene. Od trenutka, ko je zdravnica poklicala moje ime, je spomin nekoliko zamajan. Počutila sem se zaljubljeno, srečno, nestrpno. Korak za korakom sem naredila proti ginekološkemu stolu, na katerem so ponovili moje in možjeve podatke in mi nato s posebno napravico vstavili moj zlati mali čudežni zarodek. Vse skupaj sem gledala na ultrazvoku, ekranu zraven mene. Naslednje dneve sva preživljala sproščeno, božala trebušček in se pogovarjala z najino malo piko. Znakom nisem upala verjeti. Bili so pravzaprav zelo podobni tistim pred krvavitvijo. Ne bi jih pravzaprav ločila. Ampak nekaj mi je govorilo, da je to to. Nisem več zdržala in 10. dan zjutraj naredila test. Pokazal se je plus. Prvi plus v mojem življenju. Prvi čisto čisto pravi plus. Solze so se mi ulile po licu, srce mi je poskočilo in s testom v roki sem ponosno stekla v spalnico, k bodočemu atiju. Tisti dan se je vse spremenilo. Hkrati sem nekako postala živčna. Po 4ih dneh sem čakala še na krvni test. Glavo polnila s pozitivnimi mislimi in skrivaj božala svoj trebušček. Drži se pikec majhen, drži! Ob 12:07 je zazvonil telefon. Telefon, ki je prinašal čestitke, dobri rezultati beta hCG! Ponovno je živčnost naraščala, postajala sem vse bolj zaskrbljena. Resnično me je bilo iz dneva v dan bolj strah za mojo malo pikico. Končno sva tukaj, naj bo to to. Morala sem se miriti, se sprostiti, dihati, uživati. Vsak dan odslej je poln upanja, sreče in hkrati poln skrbi in strahu. Vsak dan znova se zavem, kako srečna sem, kakšno darilo sem dobila in prisežem, cenim ga najbolj na svetu. Tudi ti se sprosti, tudi ti upaj in ne odnehaj."