V prvih tednih in mesecih po porodu se skoraj vsaka mamica srečuje z negotovostjo glede zadostne količine mleka za svojega dojenčka. Pogosto je ravno prepričanje o pomanjkanju mleka glavni razlog za opustitev dojenja. Vendar pa je pomembno vedeti, da je večina težav z laktacijo rešljivih, še posebej z ustrezno podporo in znanjem. Ta članek se osredotoča na razumevanje vzrokov za občutek "premalo mleka" in ponuja praktične rešitve za spodbujanje in vzdrževanje zadostne laktacije, pri čemer se opira na najnovejša dognanja in izkušnje strokovnjakov.
Razumevanje vzrokov za občutek "premalo mleka"
Občutek, da mleka ni dovolj, je lahko zelo obremenjujoč za mamico. Vendar pa je ključno razumeti, da ta občutek ne pomeni nujno realnega pomanjkanja mleka. Obstaja več dejavnikov, ki lahko prispevajo k temu prepričanju:
Napačno razumevanje fiziologije dojenja: Nekatere mamice pričakujejo, da bo mleko iz dojk brizgalo v curkih, podobno kot pri drugih. Vendar se izločanje mleka pri vsaki ženski razlikuje. Mleko lahko teče v potočkih, kapljicah ali pa ga mamica sploh ne čuti iztekati, kar pa še ne pomeni, da ga je premalo. Tudi občutek polnih ali napetih dojk ni zanesljiv pokazatelj količine mleka; ta občutek se s časom prilagodi potrebam dojenčka. Prav tako ni res, da imajo ženske z manjšimi prsi manj mleka, saj velikost prsi ne odraža števila mlečnih žlez.
Nezadostna stimulacija dojk: Količina proizvedenega mleka je neposredno odvisna od tega, kako pogosto in učinkovito se dojenček doji ali kako pogosto se dojke stimulirajo s črpanjem. Če dojenček ne sesa dovolj pogosto ali učinkovito, dojke prejmejo signal, da ni potrebe po večji proizvodnji mleka. Redko pristavljanje je lahko povezano z različnimi dejavniki, na primer mama ne prepozna znakov lakote pri dojenčku, otrok spi oziroma je tiho, mama je prezaposlena in kar prelaga podoje. Imejte to v mislih. Včasih, če otrok ne spi v istem prostoru z mamo, ona ne zazna znakov lakote. Količina mleka se lahko poveča s pogostejšimi podoji. Otrok naj najprej izprazni eno dojko, preden mu ponudimo drugo.
Dojenje po urniku namesto na otrokovo pobudo: Dojenčki imajo različne potrebe po sesanju, ki niso zgolj povezane s hrano. Sesanje jim zagotavlja tolažbo, bližino, varnost in pomoč pri uspavanju. Dojenje po strogo določenem urniku, ki ne upošteva otrokovih potreb, lahko ovira vzpostavitev in vzdrževanje zadostne laktacije. Prepričanje, da dojenček ponoči ne potrebuje hrane, je prav tako napačno.
Težave pri pristavljanju ali sesanju dojenčka: Če dojenček ni pravilno pristavljen k dojki ali ima težave s tehniko sesanja (npr. zaradi priraslega jezička, kratke ustne frenuluma ali posledic poroda), morda ne bo mogel učinkovito pridobiti dovolj mleka, tudi če ga je v dojki dovolj. Boleče prsne bradavice ali dojke so nekaj zelo neprijetnega in velika možnost, da mati zaradi tega odklanja dojenje. V tem primeru morajo mame vztrajati z dojenjem, saj se bo bradavica utrdila in potem dojenje ne bo več boleče. To je davek za mame, ki pa je za otroke zelo koristen. Dojenje ne sme biti boleče. Vendar pa je na koncu nosečnosti in na začetku dojenja občutljivost bradavic pogosto povečana. Na začetku so bradavice malo bolj boleče zaradi raztezanja kolagenskih vlaken. Bolečina se zmanjša, ko se poveča prožnost bradavic. Za bolečino, ki traja več kot teden dni, pa je običajno krivo nepravilno pristavljanje otroka na dojko, ko sesa samo bradavico. Pomagate si lahko tako, da pred dojenjem izbrizgate nekaj mleka in tako sprožite refleks izločanja mleka ter nato pristavite otroka. Strokovnjak naj preveri položaj otroka na dojki. Po dojenju si bradavice lahko namažete s svojim mlekom in na ta način pospešite celjenje bradavice. Nanesete lahko tudi tanek sloj zaščitnega mazila, kar omogoča boljše celjenje. Mazilo naj bo tako, da ga pred dojenjem ni potrebno odstraniti in ni škodljivo, če ga otrok zaužije. Bodite pozorni, če bi otrok pričel zavračati dojko zaradi spremenjenega okusa. Namesto mazila lahko uporabljate tudi blazinice s hidrogelom. Če je pritisk modrčka na dojko preveč boleč, si lahko pomagate s prsnimi školjkami.
Uporaba dude ali stekleničke: Zgodnja in pogosta uporaba dude ali stekleničke lahko zmanjša potrebo po sesanju pri dojki, kar posledično zmanjša stimulacijo za proizvodnjo mleka. Otrok naj namesto dojenja ne dobi dude, prav tako ga ne zamotite na kakšen drug način. Duda ni nadomestek hranjenja, za to ne iščite izgovorov. Dodajanje druge hrane ali tekočine lahko pripelje do pomanjkanja mleka, saj slednje zmanjša potrebo po hranjenju pri dojenčku.
Pomanjkanje počitka in stresa: Stres in pomanjkanje počitka negativno vplivata na hormonsko ravnovesje, ki je ključno za tvorbo mleka. Zlasti med spanjem se namreč sprošča hormon prolaktin, ki je odgovoren za proizvodnjo mleka. Obdobje po porodu je po eni strani seveda zelo lepo, vendar je lahko obenem tudi precej stresno - še posebej če gre za vašega prvega otroka. Zaradi številnih novih skrbi ste lahko tako pod precejšnjim stresom, kar pogosto vpliva tudi na dojenje. Več stresa namreč nemalokrat pomeni manj mleka. Vaša zaskrbljenost se zaradi tega še poveča, saj vas skrbi, da otroku ne zagotavljate vsega, kar potrebuje za zdrav razvoj, mleka pa je prav zaradi teh skrbi vedno manj in manj. Pomembno je, da se ne ujamete v začaran krog. Če opažate, da ste pod hudim stresom in da to najverjetneje vpliva tudi na dojenje, poskušajte čim prej poiskati pomoč. Zelo pomembno pa je tudi, da v obdobju po porodu ne zanemarite kakovostnega spanca. Poskrbite, da boste vsaj deloma nadoknadili čas, ki ga izgubite zaradi nočnega zbujanja.
Vpliv zdravil ali drugih dejavnikov: Nekatera zdravila, alkohol ali kajenje lahko negativno vplivajo na laktacijo. Vpliv lahko imajo tudi določene zdravstvene težave mamice ali zapleti po porodu. Izogibajte se seveda alkoholu, cigaretom, predvsem tudi stresu. Uživajte obdobje materinstva in iščite stik z otrokom. Družinski člani naj prevzamejo skrb za gospodinjska opravila, da razbremenijo mamo. Kadar mati časovno omejuje dojenje ali pa prekine dojenje, se dojka ne izprazni popolnoma, kar vodi v zmanjšano količino novo nastalega mleka. Manj mleka, kot je odstranjenega, manj ga nastane. Manj pogosti razlogi za zmanjšano nastajanje mleka so lahko tudi kontracepcija z estrogeni, alkohol in kajenje, operacija dojke, poškodovani mlečni vodi ali živci.
Zaspanost ali «lenoba» dojenčka: Novorojenčki, ki so bili med porodom izpostavljeni narkotikom, ali imajo zlatenico, ali so bili rojeni s težjim porodom, so lahko bolj zaspančki. Ti dojenčki potrebujejo več spodbude za aktivno sesanje. Ni res, da so "leni" dojenčki, ampak imajo vzrok za svojo zaspanost.
Kako spodbuditi nastajanje mleka in zagotoviti zadostno laktacijo?
Ključ do uspešnega dojenja leži v pravilnem razumevanju procesa in aktivnem sodelovanju tako mamice kot dojenčka.
1. Pogostejše in učinkovito dojenje
Dojenje na otrokovo pobudo: Najpomembnejše pravilo je dojiti, ko otrok pokaže znake lakote ali potrebe po sesanju. Ne omejujte časa podojev ali števila podojev. Dojenčki, ki se polno dojijo, imajo običajno med 8 in 12 podoji v 24 urah, lahko pa tudi več. Ko otrok pokaže znake lakote, kot so premikanje ustnic, sesanje s prsti ali obračanje glave, ga takoj pristavite. V prvih tednih po porodu se napetost dojk spreminja. Prve dni po porodu so mehke in proizvajajo majhno količino mleziva, ki novorojenčku popolnoma zadostuje. Kasneje so nekaj tednov pogosto napete in polne, a ko se telo prilagodi potrebam dojenčka, občutek napetosti izgine.
Opazovanje otrokovega sesanja: Bodite pozorni na znake, da otrok aktivno sesa in požira mleko. To lahko opazite po ritmu sesanja in požiranja, zvoku požiranja ali iztekanju mleka iz druge dojke. Otrok ne more nikoli popolnoma izprazniti dojke, kajti mleko se tvori tudi med tem, ko otrok pije pri prsih. Pa še odgovor na zadnje vprašanje: dojenčki ne jokajo in ne sesajo vedno zato, ker so lačni. Nekateri otroci imajo večjo potrebo po sesanju. Zadovoljijo jo bodisi s sesanjem palca, dude ali ostajajo na prsih tudi še potem, ko so se najedli. Takrat ne sesajo intenzivno, ampak bolj cucljajo bradavico. Če niste prepričani, ali deklica potrebuje le sesanje ali pa dojenje, ji ponudite dudo ali svoj mezinec.
Tehnike spodbujanja sesanja: Če je vaš dojenček zaspanček ali ne sesa dovolj aktivno, uporabite tehnike, kot so:
- Menjavanje strani dojenja: Med enim podojem večkrat zamenjajte dojki, da otroka spodbudite k aktivnejšemu sesanju.
- Kompresija dojke: Med dojenjem nežno stisnite dojko, da otroku pomagate dobiti več mleka, ko je pretok počasnejši.
- Zbujanje dojenčka: Če dojenček zaspi na dojki, ga poskusite nežno zbujati s pogovarjanjem, nežnim božanjem ali masažo stopal.
- Pristavljanje po kratkih premorih: Če otrok med podojem zaspi, ga lahko za kratek čas odstavite, ga malo požgečkajte ali podremo kupček, nato pa ga ponovno pristavite.
Dojenje pred dodajanjem: Če je potrebno dodajanje adaptiranega mleka, vedno najprej ponudite dojko. S tem zagotovite, da otrok stimulira dojko, preden prejme dodatek.
2. Zagotavljanje ustrezne stimulacije dojk
Črpanje mleka: Če otrok ne sesa dovolj učinkovito ali pogosto, si lahko pomagate s črpanjem mleka med ali po podojih. To lahko pomaga nadomestiti stimulacijo, ki je otrok ni opravil, in s tem spodbuja proizvodnjo mleka. Sodobne električne črpalke omogočajo obojestransko izbrizgavanje, kar pomeni, da si mleko hkrati izbrizgavate iz obeh dojk. Na ta način se skrajša čas izbrizgavanja, prepreči izguba mleka, ki se izceja iz druge dojke, ter poveča nivo prolaktina, ki uravnava količino mleka. Ročno izbrizgavanje se je lažje naučiti, dokler je dojka mehka in ni povečana in napeta, torej prve dni po porodu. Med nežno masažo boste približno 2-3 cm od prsne bradavice zatipali, da je tkivo drugačno na otip. Morda se vam bo zdelo, da ste začutili vozličaste nitke. To so mlečni vodi. Položite kazalec na mlečne vode, palec pa na nasprotno stran dojke, tako da je prsna bradavica med prstoma. Pri velikih dojkah lahko z drugo roko podprete dojko. Nežno pritisnite palec in kazalec proti prsnemu košu, nato stisnite skupaj, s čimer pritisnete na mlečne vode, ter popustite. Ponavljajte, dokler ne priteče mleko (lahko traja nekaj minut). Pri tem se izogibajte stiskanja in drgnjenja dojke, ker lahko povzroči podplutbe. Dojke in bradavice ne vlecite, ker lahko s tem poškodujete tkivo. Ko se pretok mleka zmanjša, prestavite prsta na drug del iste dojke, ko mleko preneha iztekati, preidite na drugo dojko. Lahko naredite premor in ponovno izvedete masažo. Med izbrizgavanjem lahko večkrat preidete iz ene dojke na drugo. Kolostrum (mlezivo) po navadi priteče po kapljicah. Je gost in v majhnih količinah.
Pravilno pristavljanje: Zagotovite, da je otrok pravilno pristavljen k dojki. Bradavični kolobar naj bo globoko v otrokovih ustih, ustnici naj bosta narazen, otrokov nosek pa naj se dotika dojke. Nepravilno pristavljanje lahko povzroči bolečine in neučinkovito sesanje.
Dojenje: pravilno pristavljanje
3. Skrb za dobro počutje mamice
Počitek: Dovolj počitka je ključnega pomena. Poskušajte spati, ko spi otrok, in omejite hišna opravila. Spodbujajte partnerja in družino, da prevzamejo skrb za gospodinjska opravila, da razbremenijo mamo.
Hidracija in prehrana: Pijte dovolj tekočine, predvsem vode ali nesladkanih čajev. Uživajte zdravo in uravnoteženo prehrano. Podobno kot med nosečnostjo potrebuje tudi med dojenjem vaše telo več hrane kot običajno. Pri tem pa je izjemno pomembno, da posegate po polnovrednih živilih, ki telesu zagotovijo karseda raznolik nabor esencialnih hranil. Nikakor torej ni pametno preskakovati obrokov - med drugim tudi zato, ker lahko to vpliva na količino mleka, ki ga proizvedete. Določena živila naj bi bila še posebej koristna za preprečevanje težav z laktacijo oziroma za spodbujanje tvorbe mleka.
Zmanjšanje stresa: Poiščite načine za sprostitev, kot so poslušanje glasbe, branje ali topla kopel. Podpora partnerja in družine je izjemno pomembna.
4. Spremljanje napredka otroka
Pleničke: Spremljajte število polulanih in pokakanih pleničk. Zdrav novorojenček naj bi imel vsaj 5-6 polulanih pleničk in vsaj eno dobro pokakano pleničko na dan.
Prirast telesne teže: Telesna teža je pomemben pokazatelj, vendar je treba upoštevati celotni razvoj. Po dosegu porodne teže naj bi otrok v prvih treh mesecih pridobil vsaj 120 g na teden. Če vaš dojenček ni na teži dovolj pridobil ta mesec, se lahko težava prihodnji mesec povsem naravno uredi.
Reševanje specifičnih dilem
Situacija: V porodnišnici je bilo mleka dovolj, po uvedbi hranjenja na 2-3 ure pa se je pojavila težava z izgubo mleka. Otrok popije le 10-30 ml na obrok, sledi dodatek.
- Rešitev: Uvedba "reda pri hranjenju" pri tako majhnem otroku je pogosto zmotna. Novorojenčki potrebujejo pogosto hranjenje, ki stimulira laktacijo. Namesto urnika je treba slediti otrokovim potrebam. Če je otrok zaspanček ali ima težave s sesanjem, je treba uporabiti tehnike spodbujanja. Črpanje mleka med obroki lahko nadomesti pomanjkljivo stimulacijo s strani otroka. Zelo pomembno je zagotoviti, da otrok čim večkrat dobi priložnost sesati, tudi če na začetku popije manj. Vprašanje ni, ali imate dovolj mleka, temveč kako otroka spodbuditi, da bo učinkovito stimuliral dojke.
Situacija: Dojenje je skoraj opuščeno, otrok je skoraj popolnoma na adaptiranem mleku. Mamica se sprašuje, ali je še možno ponovno vzpostaviti dojenje.
- Rešitev: Tudi če ste dojenje skoraj opustili, je še vedno možno spodbuditi nastajanje mleka. Ključno je ponovno vzpostaviti pogostejše dojenje in stimulacijo dojk. Z vztrajnostjo in uporabo ustreznih tehnik (pogostejše pristavljanje, črpanje) lahko postopoma povečate količino mleka. Pomembno je, da se osredotočite na otrokovo aktivnost pri sesanju in ne na količino, ki jo domnevno popije. Če se bo otrok začel bolje dojiti, se bo s tem izboljšala tudi tvorba mleka.
Situacija: Mamica opaža, da mleko ne teče v curkih, kljub temu da otrok dobro pridobiva na teži. Sprašuje se, ali je to znak pomanjkanja mleka.
- Rešitev: Razlike v iztekanju mleka so normalne. Neobstoječi "curki" niso znak pomanjkanja mleka. Pomembnejši pokazatelji so otrokov napredek v teži, število polulanih in pokakanih pleničk ter otrokova aktivnost pri sesanju. Če otrok kljub temu, da poje 40 minut, še vedno želi piti, je lahko problem v njegovi sposobnosti učinkovitega sesanja ali pa ima večjo potrebo po sesanju kot tolažbi. V takšnih primerih je lahko koristna uporaba dude ali prstov za dodatno potešitev, vendar je treba paziti, da to ne nadomesti dojenja.
Pomembnost strokovne podpore
V primeru dvomov ali težav z dojenjem se vedno obrnite na strokovnjake, kot so svetovalke za dojenje (IBCLC) ali pediatri. Njihova pomoč in nasveti so lahko ključni za premagovanje ovir in uspešno dojenje. Materino mleko je za dojenčke idealna prehrana, temu ni mogoče oporekati. Slovensko okolje je tradicionalno še kar spodbudno za dojenje, saj v obporodni dobi mati prejme precej informacij o pomenu in načinu dojenja. Pa vendar se včasih pripeti, da dojenje ne steče normalno ali pa nekje vmes mleka zmanjka. Pogosto gre za težave, ki jih je mogoče rešiti. Obrnete se lahko na podporno mrežo številnih strokovnjakov. Materino mleko zagotavlja potrebne hranilne snovi in to v obliki, ki je za malčka najbolj primerna. Se najlažje prebavi in asorbira, poleg tega pa vsebuje protitelesa in bele krvne celice, ki otroka ščitijo pred okužbami. Kot že omenjeno, zdravstveni strokovnjaki pri nas spodbujajo dojenje. Že v porodnišnici naj bi bile mamice deležne najboljših pogojev za dojenje: s takojšnjo pristavitvijo novorojenčka, pristnim stikom med mamo in novorojenčkom, nasveti in seveda podporo za laktacijo in dojenje. In če imate na začetku nekaj težav, si tega ne ženite k srcu, pač pa vprašajte in poiščite pomoč. Se splača. Materino mleko uravnava pH blata in črevesno floro dojenčka, zaradi zaščitnih lastnosti se nalezljive bolezni pojavijo redkeje. V Sloveniji delujeta dve organizaciji, kjer lahko matere in njihovi družinski člani najdejo posebej izobražene in usposobljene svetovalke (in svetovalce) za dojenje in laktacijo: La Leche League Slovenija, Društvo za podporo in pomoč doječim materam (LLL Slovenija), in IBLCE Slovenija, Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije. So vir izjemno koristnih informacij na temo dojenja in se že vrsto let trudijo prepričati, da je dojenje naučena spretnost, ki se je v človeški družbi prenašala iz roda v rod. Kot je pojasnila Vettorazzijeva, sicer tudi sodelavka IBCLE, slovenska družba še ni popolnoma naklonjena dojenju. Še vedno je dojenje v javnosti in dojenje po enem letu starosti otroka tabu. Zagotovo pa se vidi napredek, saj marsikje že srečujemo prostore za dojenje. »V porodnišnicah prične dojiti večina žensk, vendar delež dojenih otrok kmalu upade. Pogosto ženske ob težavah namreč ne dobijo pravilnih nasvetov. Dodatno znanje iz dojenja imajo Mednarodno pooblaščeni svetovalci za laktacijo in dojenje - IBCLC, ki imajo opravljen mednarodni izpit. IBCLC svetovalci za Slovenijo so navedeni na spletni strani www.dojenje.org,« v uvodu pogovora pojasni sogovornica. S pospešenim industrijskim razvojem in trženjem različnih vrst umetnega mleka je bila ta veriga prenosa znanja dojenja po drugi svetovni vojni prekinjena. Kot posledica je prišlo do zmanjšanja pogostosti dojenja, posebej v razvitem svetu. Danes veliko mater potrebuje pomoč zdravstvenih delavcev, ki pa velikokrat niso zadostno izobraženi za to vlogo. Najbolj pogost vzrok za prekinitev dojenja oziroma za dodajanje mlečne formule je prepričanje mame, da nima dovolj mleka, čeprav to ne drži.
Proizvodnja mleka poteka v fazah, od katerih se prva običajno začne pred rojstvom dojenčka. Prvo mleko, ki ga bo otrok prejel je kolostrum in je na voljo takoj po porodu. Nastaja v mlečnih žlezah in ima pomembno vlogo pri izgradnji otrokovega imunskega sistema. Vsebuje veliko beljakovin, vitaminov, mineralov in imunoglobulinov (protiteles). Pogosto ga imenujejo “tekoče zlato” zaradi njegove bogate zlate barve in dragocenih koristi. Kolostrum je visoko koncentriran in bogat s hranili že v majhnih odmerkih, zato otrokov trebušček ne potrebuje veliko, da izkoristi njegove prednosti. Svetovna zdravstvena organizacija svetuje, da se otrok po dopolnjenem šestem mesecu starosti ob ustrezni dopolnilni prehrani še naprej doji do starosti dveh let; in še dlje, če mati in otrok tako želita.
Za čim uspešnejši prehod v dojenje tako za mati kot za novorojenčka ali dojenčka, je izrednega pomena tudi zdrav življenjski stil. Pomembno je, da dobro poskrbite zase, v svoj vsakdan vključite nekaj, kar vas sprosti. Dovolj počivajte, nekaterim pomaga, da počivajo čez dan, ko dojenček spi. Uživajte lahko vso hrano, ki vam diši in ki ustreza uravnoteženi zdravi prehrani, omejite pa uživanje kave na največ dve skodelici na dan. V obdobju dojenja ne uživajte alkoholnih pijač in ne kadite. Bodite zmerno telesno aktivni. Dojenje naj bo prijetna izkušnja za oba, to naj bo vajin poseben čas, čas za zbliževanje in okrepitev medsebojne vezi. V primeru, da naletite na kakršnokoli težavo, ne skrbite preveč, preberite naše zgornje nasvete ali pa poiščite pomoč. Smo le en telefonski klic stran.
Kriza v nastajanju mleka: Prej ali slej se vsaka doječa mama znajde v situaciji, ko začne količina mleka usihati. Če to ne sovpada z njeno odločitvijo o prenehanju dojenja, se seveda začnejo skrbi, kako nastajanje mleka zopet spodbuditi. Glavni razlog za težave so hormonske spremembe in izraziti 'skoki' v rasti otroka, ki v zelo kratkem času potrebuje večje količine mleka. Pomembno je, da se zavedamo, da je ta pojav začasen in v glavnem rešljiv.
Kako veste, kdaj mleka ni dovolj? Prvi znak, da otrok ne dobiva dovolj mleka in s tem hranilnih snovi, je, da njegova teža raste prepočasi. To vam bo ob pregledu otroka povedal tudi zdravnik. A ni vse tako črno, vsak otrok je zgodba zase in se razvija individualno.
Bodite mirni: Stalna skrb in strah situacije ne bosta izboljšala, vi pa boste za to porabili veliko energije. To bo vsekakor občutil tudi vaš otrok in postal še dodatno nemiren. Mislite pozitivno in verjemite vase. Veliko mam je na robu joka in povsem izčrpanih. Lahko je reči, si mislite. Malo bitjece me potrebuje 24 ur na dan. In kako izboljšate svoje razpoloženje? Predvsem dovolj spite, saj se prav v spanju aktivira nastajanje mleka. Ponoči se namreč najbolj intenzivno sprošča hormon prolaktin, ki pomaga pri tvorbi mleka. In počivajte, hišna opravila in vse ostale aktivnosti, ki niso resnično potrebne, omejite. Začnite uživati v majhnih pozornostih. Zavrtite si najljubšo glasbo, če prija dojenčku, tudi takrat, ko je buden. Berite, telovadite, zvečer pa si privoščite toplo kopel. Naj vam partner zmasira noge, preden se odpravite v posteljo.
Pijte: Predvsem dovolj kakovostno jejte in kar je še pomembneje, pijte. Nekatere mamice, ki s tem že imajo izkušnje, prisegajo na čaj za dojenje in polento z mlekom, pri drugih spet le voda. Pri vsaki deluje nekaj drugega, večinoma pa vse menijo, da velike količine tekočine izredno pomagajo, bodisi če jo spijete med ali pa takoj po dojenju. Nekatere mamice prisegajo na lanena ali zlasti sezamova semena, saj spodbujajo laktacijo. Nekatere si jih pripravijo v obliki napitka, žličko sezamovih semen zavrejo v vodi in jo mlačno popijejo skupaj s semeni, druga mleta ali strta semena kar prežvečijo.
Dojite, dojite, dojite: Poskušajte, pa čeprav se vam zdi, da je to popoln nesmisel. Četudi vaš dojenček ne kaže znakov lakote in dojke ne pogreša, poskušajte. In ne odnehajte. Pristavljajte. Ne obremenjujte se s časom, saj hitro mine in pozneje boste tudi pozabile, kako težko je bilo.
