Priraščen jeziček, strokovno znan kot ankiloglosija, je stanje, ki se pojavi, ko je trak kože pod jezikom, imenovan lingvalni frenulum, krajši ali bolj tesen kot običajno. Ta omejenost v gibanju jezika lahko pri dojenčkih povzroči vrsto težav, predvsem pri hranjenju, kar pa ima lahko nadaljnje posledice na njihov razvoj. Mati in otrok od prvega trenutka vzpostavita čustveno vez, med drugim tudi z dojenjem, ki velja za naraven način hranjenja dojenčka v prvih mesecih njegovega življenja. Z dojenjem zagotovimo otroku vsa potrebna hranila in v njem spodbudimo prijetne občutke, od varnosti, pripadnosti do globlje povezanosti. Dojenje je prav poseben in lep način hranjenja dojenčka, a lahko s sodelovanjem priraščenega jezička s seboj prinese tudi veliko nelagodja in izzivov.
Kako Prepoznati Priraščen Jeziček?
Prepoznavanje ankiloglosije pri dojenčku ni vedno enostavno in zahteva pozorno opazovanje tako otrokovih kot materinih simptomov. Prvi in najpomembnejši kriterij za prepoznavanje priraščene podjezične vezi so materina opazovanja in ne zgolj izgled jezička. Čeprav izgled ni nepomemben, je ključno, katere simptome opaža mati. Dojke so med seboj različne, otrokova usta pa prav tako. Mama lahko opazi boleče in poškodovane bradavice - kar se ne zgodi, če je otrok pravilno pristavljen, saj takrat s podtlakom oblikuje kolobar z bradavico, ki je med dojenjem vedno globoko v žrelu.
Znaki in Simptomi pri Mami:
- Boleče in poškodovane bradavice (z mehurčki, razpoke, krvavijo, podplutbe).
- Bradavice, ki so po hranjenju videti drugače oblikovane (v obliki šminke) ali blede barve.
- Manjša ali prevelika količina mleka.
- Zamašeni mlečni vodi, mastitis.
- Izčrpanost zaradi pogostega ali nenehnega hranjenja.
- Stiska zaradi neuspešnega dojenja.
Znaki in Simptomi pri Dojenčku:
Dojenček s priraščenim jezičkom bo imel omejeno motoriko jezika - težje ga bo iztegnil naprej čez ustnico, levo, desno in z njim ne bo mogel dovolj močno potisniti jezika v nebo. To pa pri dojenčku pomeni, da ne bo mogel pravilno ožeti in zadržati prsne bradavice, prav tako v ustih ne bo mogel zadržati dude.
- Dojenček ne more pomoliti jezika čez ustnice.
- Med jokom lahko jezik ostane na ustnem dnu ali pa se samo robovi zavihajo navzgor.
- Nezmožnost širokega odpiranja ust pri namestitvi na prsi, kar povzroči grizenje.
- Dojenček stalno pada dol s prsi, žveči, liže bradavico.
- Nemiren in napet dojenček, ki se stalno odriva stran od prsi.
- Med sesanjem proizvaja zvok klikanja.
- Med dojenjem mu mleko uhaja iz ust, se mu zaleti (ker z jezikom ne more regulirati navala mleka), kašlja.
- Pogosti kratki podoji ali dolgi neučinkoviti podoji.
- Na dojki postane hitro utrujen in preneha s sesanjem/zaspi.
- Refluks, pogosto polivanje mleka.
- Slabše pridobivanje teže, kljub pogostim podojem.
- Spanje z odprtimi usti, smrčanje.
Različne Oblike Priraščenosti: Anteriorna in Posteriorna Podjezična Vez
Ko strokovnjaki govorijo o posteriorni in anteriorni podjezični vezi, lahko to starše še bolj zmede. Kar še povečuje zmedo, ne samo za starše, ampak tudi za strokovnjake, pa je, da ni univerzalno sprejetega načina za razvrščanje jezične vezi. Nekateri zdravniki razvrščajo glede na to, kje je frenulum pritrjen na spodnji površini jezika. Torej, če je frenulum pritrjen do polovice vzdolž spodnje strani jezika, bo razvrščen kot 50 % priraščen. Če je vez četrtino poti nazaj od konice kot 75 % priraščen in tako naprej. Drugi klasificirajo priraščenost glede na tip, pri čemer je tip 1 jeziček, pritrjen na konico jezika (100 %), tip 2 75 %, tip 3 pa 50 % ali manj. Na splošno je vezica jezika, pritrjena na konico jezika ali blizu nje (tip 1 in 2), tip 3 pa bolj na zadnji del. Da nas ne zavede izgled, se je najbolje osredotočati na funkcionalnost jezička, ki je za otroka (osebo) ključna. Zanima nas, koliko je jeziček funkcionalen v ustni votlini in koliko vpliva ima vez na celotno telo. To sta dva ključna vprašanja, ki nas zanimata in sta pomembna za nadaljnjo funkcionalnost otrokovega telesa.
Ankiloglosija, kakor se priraščen jeziček strokovno imenuje, prav tako pa tudi priraščena ustnica, lahko vplivata na slabšo sposobnost dojenja, hranjenja in govora ter na slabši ugriz, se pravi na slabši razvoj zob in celotne ustne votline, posledično pa tudi na razvoj drugih delov telesa in drže, pa tudi na kognitivni razvoj.
Vzroki za Nastanek Anomalij Podjezične Vezi
Do sedaj še ni ugotovljeno, s čim bi bil povezan nastanek podjezične vezi pri nekaterih dojenčkih. Vsekakor ni nov pojav, saj je v nekaterih medicinskih zapisih omenjen že v 17. stoletju. Pri eni od študij (Hogan, 2005) so ugotovile, da prizadene 1 od 10 dojenčkov, pri drugi, da prizadene 46% dojenčkov. V nekaterih primerih je tudi dedna, ne pa vedno. Ankiloglosija je običajno prisotna ob rojstvu in je lahko posledica genetskih dejavnikov. V nekaterih primerih je lahko izolirano stanje, v drugih pa je lahko povezano z določenimi sindromi. Razumevanje temeljnega vzroka je ključnega pomena za učinkovito obvladovanje.
Vpliv Porodne Travme in Drugih Dejavnikov na Hranjenje
Razen podjezične vezi in porodne travme na probleme pri dojenju lahko vplivajo še druge težave. Potrebno je preveriti primarne reflekse, mišični tonus, morebitno ujete tenzije in nesimetrije znotraj kraniosakralnega dela. Prav tako pa ni zanemarljiva tudi relacijska travma (mama-otrok), ki se pri dojenju lahko odraža, tudi kot zavračanje dojenja. Zato je celostna ocena bistvenega pomena, da se izognemo pretiranemu diagnosticiranju in nepotrebni obravnavi podjezične vezi ter, da ne zanemarimo drugih pomembnih težav, ki lahko vplivajo na otrokovo sposobnost hranjenja in motoričnega razvoja.
Mnogi dojenčki imajo omejeno gibanje v predelu čeljustnega sklepa, vratu ali težave z motoriko jezika iz naslova poteka poroda. Dojenčki rojeni z vakuumom, v medenični vstavi, CR, z večurnimi umetnimi popadki, potiski na fundus ali vlečenjem za glavico, s popkovino okoli vratu, dojenčki rojeni po zelo dolgotrajnih ali hitrih porodih, so vsi izpostavljeni povečanemu tveganju za težave s hranjenjem. Sredstva, ki se med porodom uporabljajo za lajšanje bolečin, lahko vplivajo na otroka, da je bolj zaspan in nezainteresiran za hranjenje. Prav tako ima epiduralna analgezija vpliv na mamo kot na dojenčka. Lahko poslabša počutje matere po porodu, zaradi česar je skrb za otroka in njegovo pristavljanje na dojko oteženo. Dojenček pa je lahko bolj utrujen in ima v kranialnem delu več akumuliranih napetosti, zaradi podaljšanja iztisne dobe.
Že popolnoma fiziološki pritisk, ki ga mamini porodni popadki izvajajo na otrokovo glavo, je precejšen, saj se mora glavica preoblikovati (mehke kosti lobanje se prekrivajo in upognejo) skozi porodni kanal. Kadar pa porod ne poteka po načrtih in se uporabijo posegi, je pritisk na glavico še močnejši, velikokrat daljši, kar privede še do več tenzij in nesimetrij v kraniosakralnem delu telesa. Ti dojenčki imajo včasih vidno asimetrijo obraza ali glave. Ko se otrok spušča po porodnem kanalu, se mora glava obračati, kar lahko povzroči stiskanje in napetost v vratu. Preoblikovana glava in napetost v vratu imata lahko dolgoročne posledice za dojenčka in vplivata na sposobnost učinkovitega hranjenja.
Dojenčka omejuje, da na široko odpre čeljust, pravilno uporablja jezik ter učinkovito in ritmično sesa, koordinira sesanje/požiranje/dihanje. Morda ne more nagniti glave dovolj nazaj ali levo/desno, da bi se optimalno prisesal. Neuspelo pristavljanje ga spravlja v obup, postane še bolj napet in lahko celo odklanja dojko. Napetost v vratu lahko vpliva tudi na deveti in dvanajsti kranialni živec, ki imata neposreden vpliv na sposobnost požiranja in motoriko jezika.
Child Birth , Normal delivery Animated Video ｡◕‿◕｡
Priporočljivo je najprej odpraviti napetosti vzdolž kraniosakralnega sistema, zmanjšati asimetrije, okrepiti motoriko jezika, preveriti, če so pri dojenčku prisotni vsi refleksi, ki omogočajo optimalno sesanje in šele nato, če ni izboljšanja, razmišljati o prerezu podjezične vezi. Zgolj samo izgled podjezične vezi nam še ne pove dovolj. O smiselnosti prereza podjezične vezi nam »govori« tudi telo.
Možnosti Zdravljenja in Rešitve
Ko se soočamo s težavami, ki jih povzroča priraščen jeziček, obstaja več možnosti zdravljenja in rešitev, ki jih lahko izberemo glede na resnost stanja in individualne potrebe.
1. Miofunkcionalna terapija in Ustne Vaje:Otroci s priraščenimi jeziki in orofacialnimi disfunkcijami imajo poleg težav z govorom lahko tudi težave na področju hranjenja, požiranja, nepravilno telesno držo in druge izzive. Gre namreč za motnje v funkciji mišic obraza ter ustne votline. V nekaterih primerih se lahko priporočajo ustne vaje in raztezanje za postopno izboljšanje gibljivosti jezika. V tem primeru se da veliko pomagati z ustreznimi ustnimi pripomočki, kot je na primer FROGGYMOUTH in specifičnimi vajami. Tudi prvi primer (levo na sliki) ni nujno vedno indiciran za poseg. Imamo res veliko različnih tipov skrajšav, anteriorne, posteriorne, kombinirane in v več stopnjah. Obstaja možnost, da se posteriorni del jezika vseeno dvigne na ustno nebo (in tam naredi vakuum), čeprav ima anteriorno vez (srčasti jezik). V primeru, da se odločimo za poseg, je nujno potrebno delati izbrane vaje in masaže pred in po posegu.
2. Prilagoditve pri Dojenju:Z ustreznimi položaji pri dojenju in z vajami pri pristavljanju lahko olajšamo težave, če podjezična vez ni priraščena preveč. Pri dojenju si pomagajte z gravitacijo. V položajih, kjer je dojenček napol nagnjen ali pa povsem vertikalno (recimo biološki položaj), bo gravitacija pomagala potisniti jeziček navzdol in naprej. Nežno potiskanje jezička s prstom navzdol proti čeljusti, preden se otrok pristavi, bo pripomoglo k temu, da nastavi jezik v primeren položaj. Včasih se lahko zgodi, da otrok slabše napreduje pri teži in ima prebavne težave, poliva in se napenja, na splošno pa je lahko zadovoljen in mama ne čuti bolečin med dojenjem. V takšnih primerih je odločitev za prerez podjezične ali ustnične vezi stvar temeljite presoje matere in strokovnjaka.
3. Uporaba Nastavkov za Dojenje:Nekatere mame začasno uporabijo tudi nastavke za dojenje, ki ščitijo bradavice pred poškodbami, do katerih pride zaradi nepravilnega sesanja. Uporaba nastavkov je smiselna zgolj kot kurativa, ob čemer je dobro pripraviti tudi načrt, kako bosta nastavke tudi opustila. Vendar pa se nastavki za dojenje včasih prepogosto uporabljajo in lahko bolečine omilijo, zato mati ne čuti, da bi lahko otrok imel težave s priraščenim jezičkom, hkrati pa lahko tudi olajšajo otroku prisesanje, a še vseeno ne pripomorejo k razrešitvi osnovne težave in otrok težje pride do ustreznih količin mleka ne samo zaradi priraščenega jezička, ampak tudi zaradi uporabe nastavkov.
4. Frenotomija (Prerez Podjezične Vezi):Starši se lahko v primeru priraščenega jezička odločijo tudi za prerez podjezične vezi. Gre za majhen kirurški poseg, pri katerem se prereže vez. Običajno je opravljen brez anestezije, traja zgolj nekaj trenutkov. Običajno je krvavitev majhna, mati pa lahko otroka doji takoj po posegu. Možna je razdraženost zaradi bolečine, ki lahko traja tudi do nekaj dni, otroku nudite čim več bližine in če mu ustreza, mu pod jeziček dajajte hladne obklade fiziološke raztopine. Če ima mati možnost, si lahko pred posegom izbrizga ali izčrpa nekaj mleka, ki ga otroku, če se po posegu ne želi dojiti, daje po lončku ali brizgi. Če je frenulum prerezan dolgo po rojstvu, bo otrok morda potreboval nekaj časa, da se ponovno nauči sesalnih tehnik z njegovim sedaj povsem mobilnim jezikom.
Frenotomija je nezahteven manjši poseg, ki ga lahko opravijo pediatri, družinski zdravniki, pogosto tudi zobozdravniki v ordinacijah ali na stomatološki kliniki ter otorinolaringologi. V Sloveniji od porodnišnic podjezično vez še najpogosteje prerežejo v celjski, zato bo morda potrebnega nekaj truda, da najdete strokovnjake za to. Pri pediatru vztrajajte, da vam napiše napotnico pod nujno, čakalne dobe za “hitro” so namreč dolge tudi nekaj mesecev. Če otrok na teži ne pridobiva dovolj, si tako dolgega čakanja ne morete privoščiti. Poseg lahko opravite tudi samoplačniško.
Ta varen postopek je zlati standard za zdravljenje dojenčkov z priraščenim jezičkom. Pred izvedbo frenotomije izvajalci zdravstvenih storitev izključijo ali zdravijo druge vzroke za težave z dojenjem. Kadar je potrebna frenotomija, je običajno najbolje, da se izvede v prvem mesecu otrokovega življenja. To vašemu dojenčku omogoča, da zgodaj vzpostavi učinkovite navade dojenja.
5. Govorna Terapija:Za starejše posameznike, ki se ukvarjajo z govornimi težavami zaradi ankiloglosije, je lahko govorna terapija rešitev. Terapevti delajo s pacienti, da izboljšajo gibljivost jezika in učijo tehnik za izboljšanje artikulacije govora. Ko otroci z ankiloglosijo rastejo, lahko naletijo na težave z govorom. Omejeno gibanje jezika lahko vpliva na zmožnost izgovarjanja določenih zvokov, kar lahko povzroči govorne motnje.
Medicinski razlogi za opustitev dojenja so redki. Z dojenjem zagotovimo otroku vsa potrebna hranila in v njem spodbudimo prijetne občutke, od varnosti, pripadnosti do globlje povezanosti. Vendar pa si zdravstveno osebje ni enotno glede obsega težav, ki jih lahko povzroči priraščen jeziček. Pogosto se zgodi, da zdravstveno osebje priraščenega jezička na prvi pogled ne prepozna, ker vse oblike priraščenosti niso očitne, če ne opravimo primernega pregleda - tudi fizično s tipanjem. Če ima mama občutek, da z dojenjem nekaj ni v redu in da se otrok ne doji, kot bi se moral, naj poišče strokovnjaka, ki bo lahko otroka pregledal pravilno.
Čeprav se morda doji izredno pogosto, teža narašča počasneje. Včasih mleko celo izteka iz kotičkov ust - ker jezik ni dovolj gibljiv, da bi zadržal mleko in ga usmeril proti grlu. Priraščen jeziček ne povzroča težav z dojenjem v vseh primerih, sploh če bradavice niso zelo velike in se lahko tkivo dojke zelo raztegne. Nesanirana podjezična vez v odrasli dobi lahko povzroča težave pri govoru in izgovorjavi ter dentalne težave zaradi pritiska jezička.
Prvi mesec otrokovega življenja je za oba poln čudežev in odkritij. Lahko pa prinese tudi izčrpanost in frustracije, zlasti če dojenje ne poteka po načrtih. Priraščen jezik je eden od možnih vzrokov za težave z dojenjem, ampak zagotovo ni edini. Če ima vaš dojenček težave s hranjenjem, ne oklevajte in se obrnite na svetovalca za dojenje.