Leto dojenčka je polno raznovrstnih izzivov - tako za družino kot za dojenčka. Prvi mesec po rojstvu je namenjen predvsem prilagajanju novorojenčka na okolje zunaj maternice. To je tudi obdobje, ko družina spoznava novega člana. V drugem mesecu pa se pričenja obdobje dojenčka, ki je zaznamovano z vedno bolj opaznimi spremembami na področju motoričnih sposobnosti. V tem ključnem obdobju se namreč začnejo izoblikovati prvi namerni gibi, ki postopoma nadomeščajo novorojenčkove reflekse. Z razvojem zaznavnih in gibalnih sistemov se spreminja način in kakovost gibanja, kar staršem omogoča vpogled v razvojno pot njihovega malčka.
Gibalni razvoj v drugem mesecu: Od "vse ali nič" k prvim koordiniranim gibom
Gibalni razvoj dojenčka v prvem mesecu lahko poimenujemo z izrazom »vse ali nič«. Za novorojenčka še niso značilni selektivni gibi, niti nadzorovano gibanje. Zaradi normalno zvišanega tonusa pride pri gibanju do verižne reakcije, kjer v gibanje sodeluje celo telo, nepovezano z velikimi gibi in nekoordinirano. Ko novorojenček iztegne nogico, se ta takoj pokrči nazaj v prvotni položaj, kar imenujemo refleks na nateg, sledijo ji druga nogica, rokici in celo telo. V hrbtnem položaju poskuša glavico prinesti proti sredini, vendar mu ta takoj pade nazaj na eno ali drugo stran. V trebušnem položaju so rokice in nogice pokrčene k telesu, težišče telesa pa je na glavi in vratu; otrok poskuša dvigniti glavo od podlage, vendar mu to še ne uspeva najbolje.
Vendar se že v drugem mesecu zgodijo pomembne spremembe. Gibanje postaja vse manj sunkovito in počasi postaja bolj koordinirano. Gibanja »vse ali nič« ni več, tudi obseg gibov je manjši, pri gibanju se nogice in rokice ne vrnejo več v isti položaj. Glavo že prinese na sredino in jo za kratek čas tudi zadrži, za kratek čas celo fiksira pogled. Kadar ima glavo obrnjeno na stran, je obrazna stran telesa bolj iztegnjena (roka, noga), zatilna stran telesa pa bolj pokrčena, kar imenujemo asimetrični tonični vratni refleks. Ta refleks gradi občutek sredine in prispeva h graditvi občutka leve in desne strani telesa. Na trebuhu so roke pokrčene ob telesu in na sredini lahko glavico dvigne že toliko, da nos dvigne od podlage.
Dojenčki pri tej starosti zelo radi začnejo brcati, ko ležijo, kar je odlična vaja in pomoč pri krepitvi nog. Prav tako se lahko že zgodi, da bo vaš dojenček mahal s svojimi majhnimi pestmi, ko bo nad čim navdušen. Vaš dojenček ima morda že dovolj razvite mišice vratu, da za kratek čas lahko drži glavico pokonci, medtem ko leži na trebuščku, naslonjen na vaša ramena - a ne za dolgo.
Mejniki razvoja dojenčka v prvem letu
Prvi nasmehi in komunikacija: Družabnost na prvem mestu
Bobni, prosim … Tu je trenutek, na katerega ste čakali že odkar ste prvič spoznali vašega malega dojenčka. Okoli starosti drugega meseca bi vam že moral podariti nasmešek - to še ne bo tisti široki nasmeh, ampak popoln majhen nasmešek, pri katerem bo ena stran ustnic malce višje kot druga. Ampak vseeno nasmešek. In ta nasmešek bo najverjetneje naredil vse tiste neprespane noči vredne ali vsaj poskrbel, da bo vse skupaj znosnejše vsaj še za kratek čas. Mogoče se bo vaš dojenček prvič zasmejal pri šestih tednih, morda pa boste na nasmeh morali počakati še kakšen mesec - ni pravila, zato ne skrbite.
Dojenček v drugem mesecu je zelo radoveden in bo vneto opazoval okolico, se nasmihal drugim obrazom in se igral z vsem, kar mu pride pod roke. Dojenčki so v tem starostnem obdobju družabni in radi komunicirajo. V tem obdobju se otrok uči povezovanja z ljudmi okoli sebe. Ko se bo začel oglašati, z njim komunicirajte tako, da govorite s pootročenim glasom. Ko bo vaš dojenček ležal na trebuhu, mu lezite nasproti in se pogovarjajte.
Ko se pogovarjate z dojenčkom, mu dajte čas, da se odzove na vaše govorjenje s pogledom ali mehurčki, ki bodo prišli iz njegovih ust, medtem ko vam bo skušal odgovoriti. Raziskave so pokazale, da otroci, ki jim starši dajo na voljo dovolj časa za odziv, spregovorijo prej.
Čutila in zaznavanje: Širši pogled in boljši sluh
Vid: Razlike med barvami postajajo dojenčku vse bolj jasne in začenja jih ločevati. Še vedno bo imel rajši žive, osnovne barve in enostaven, jasen dizajn in oblike. A sedaj vaš dojenček že vidi malce dlje kot v prvem mesecu svojega življenja. Dojenček v drugem mesecu vidi že do okoli 60 centimetrov daleč. Vzpodbujajte vašega dojenčka in mu kažite svetle slike. Vidna ostrina in sposobnost zaznavanja globine je pri šestmesečnikih že tako dobra, da otrok zanesljivo poseže po predmetu; prav tako se spontano škiljenje ne pojavlja več.
Sluh: Dojenček, star dva meseca, bo postal vedno boljši poslušalec in bo že razlikoval med različnimi zvoki, ki jih pogosteje sliši. Redno pogovarjanje ali petje vašemu dojenčku je odličen način, da se navadi na vaš glas. Prav tako pa je to odlična metoda, kako otroka pomiriti, saj mu bo vaš glas postal poznan in domač.
Drugi pomembni mejniki in skrb za razvoj
Spanje: Najbrž opažate, da vaš dojenček sedaj začenja spati v bolj trdnih časovnih odmerkih (5 ali 6 ur), a pri dveh mesecih je še vedno zelo pogosto, da se dojenček zbuja sredi noči. Večina dojenčkov se za hranjenje še vedno zbuja enkrat do dvakrat na noč, nekateri pa spijo že po šest ur skupaj.
Slinjenje: Zobje dvomesečnemu dojenčku sicer še ne rastejo, a morda ste že opazili, da se je že začel nekoliko bolj sliniti (in pri tem naredi mali nered), saj se njegove žleze slinavke razvijajo. Strah je odveč, saj slina vsebuje veliko encimov, ki uničujejo bakterije in nikakor ni nič hudega, če slina pride na dojenčkove igrače ali druge površine, s katerimi je dojenček v stiku.
Prijemanje in odpiranje: Vaš otrok je bil rojen s prijemalnim refleksom, a ne ve, kako izpustiti stvari, ki jih je prijel. Dolgolase mamice najbrž sedaj že veste, da se lahko pripravite na morebitne boleče trenutke. In ravno nekje pri starosti dveh mesecev boste najbrž opazili, da vaš otrok že odpira svoje pesti in skuša z njimi pomahati.
Kako pomagati dvomesečnemu dojenčku pri razvoju?
To obdobje je idealno, da otroku predstavite telovadbo - naj poskušajo z rokami udariti ali ujeti viseče igračke, a previdno, nikar ne pretiravajte; 5-10 minut povsem zadošča in nikar pri vaji ne vztrajajte, če dojenček joče. Opustite vse skupaj in čez nekaj tednov ponovite, morda mu bo tedaj ”vaja” oziroma igra všeč.
Mnogim mamicam je nerodno, ko se je treba pogovarjati s svojim otrokom in nimajo niti najmanjše ideje, kaj naj rečejo. En izmed načinov je, da komentirate, kaj počnete. Npr. ”No, a bova oblekla plašček?” ali: ”Zdaj pa pojdiva na sprehod” in: ”Tako, greva v voziček”. Otroci bi morali poslušati besede toliko časa, kolikor časa so budni. Dojenčki so namreč že od rojstva odprti za učenje jezika.
Poskusite vašemu dojenčku predvajati različne zvrsti glasbe in ga opazujte, kako brca z nogami in je, medtem ko posluša glasbo, nadvse skoncentriran na poslušanje le-te.
Pomembno se je zavedati, da se gibalni razvoj dojenčka razlikuje od dojenčka do dojenčka. Do približno tretjega meseca starosti naj bi normalni razvoj potekal enotno in približno enako za vsakega dojenčka. Pozneje pa se v razvoju dojenčkov pokaže raznolikost in še vedno popolnoma zdrava odstopanja od normalnega. Starši naj otrok ne primerjajo med seboj, saj je vsak otrok drugačen. Popolnoma zdravo in normalno je v otrokovem razvoju naleteti na odstopanja oziroma razlike. Zato je opis razvoja dojenčka le okviren, in ne točno določen ter za vse enak. Vsekakor pa je pomembno spremljati razvojne mejnike in se v primeru dvomov posvetovati z zdravstvenimi strokovnjaki.