Novi družinski član je doma. Začne se obdobje prilagajanja družinskih članov novorojenčku. Življenje se družini obrne za 180 °, v prvih dneh in tednih se vse vrti okoli novorojenčka in mamice. Mladim mamicam se pojavljajo številna vprašanja. V prispevku bomo poskušali odgovoriti na nekaj najbolj pogosto zastavljenih vprašanj, povezanih s prehrano novorojenčka in dojenčka v prvih mesecih življenja.
Prvi meseci: Dojenje - Kako dolgo in kako pogosto?
Za uspešno dojenje je pomembno, da z dojenjem pričnemo takoj po porodu. Pri prvem telesnem stiku z materjo bo novorojenček pričel sesljati dojko in našel bradavico, kamor se bo prisesal za prvi podoj. Prvi podoj naj traja, dokler novorojenček sam ne neha sesati in izpusti bradavico.
V prvih treh do štirih dneh materino mleko imenujemo kolostrum ali mlezivo. To je gosta rumenkasta tekočina, ki je bogata z imunoglobulini, drugimi beljakovinami, maščobo ter v maščobi topnimi vitamini in minerali. Kolostrum nekateri imenujejo kar »prvo cepivo«. Novorojenčka v prvih dneh dojimo čim pogosteje. Pomembno je, da se novorojenček doji na prvi dojki, dokler spontano ne izpusti bradavice, šele nato mu ponudite drugo dojko. Skoraj tri četrtine mamic proizvede več mleka v desni dojki, ne glede na to, ali so levičarke ali desničarke.
Do tu je zadeva enostavna, večinoma so novorojenčki z mamicami še v zavetju porodnišnice, sestra pa jima lahko priskoči na pomoč ob vsaki težavi. Tretji dan, ko navadno zapustita porodnišnico, pa se prične spoznavanje v domačem okolju. Mamice, predvsem brez strahu. Vsaka mamica naredi za svojega dojenčka najboljše, kar v danem trenutku zna in zmore.
Tretji do peti dan po porodu pričnejo dojke izločati prehodno mleko, po dveh do treh tednih pa zrelo mleko. V prvem mesecu novorojenčka pristavimo k prsim vsakokrat, ko to želi, hkrati pa podaljšujmo čas dojenja. Dojenček najmočneje sesa prvih pet minut in takrat popije največ mleka, zato naj dojenje traja med 10 in 20 minut. Dojenček mora dojko popolnoma izprazniti; če je ne, mora to dodatno storiti mamica sama.
Kaj storiti, ko dojenje ni mogoče?
V nekaterih primerih pa kljub veliki želji mamice in njenemu trudu, da bi dojila, dojenje ni mogoče, ker preprosto nima dovolj mleka ali pa ji je dojenje odsvetovano zaradi zdravstvenih razlogov. V taki situaciji je zelo pomembno, da mamica, ki ne more dojiti svojega dojenčka, nima kakršnegakoli občutka krivde, ker je le-ta neupravičen in je lahko celo škodljiv za njun odnos.
Ko dojenje ni mogoče, dojenčku ponudimo prilagojeno začetno mlečno formulo, po dopolnjenem šestem mesecu pa nadaljevalno delno prilagojeno mlečno formulo. Prilagojene začetne mlečne formule so zadovoljivo nadomestilo za materino mleko, saj njihova hranilna sestava in energijska vrednost skuša biti čim bolj podobna materinemu mleku.
Koliko obrokov potrebuje dojenček?
Univerzalnega odgovora ni. Pokazatelj zadostnega vnosa mleka pri izključnem dojenju ali hranjenju z mlečno formulo je število mokrih pleničk, ki jih lahko pričakujemo (6 ali več na 24 ur). Navadno dojenček v nekaj tednih sam vzpostavi ritem hranjenja s šestimi do sedmimi obroki v 24 urah.
Na tem mestu moram mamice opozoriti, da novorojenček pokaže pripravljenost za hranjenje z vrsto znakov (npr. povečana budnost in aktivnost, hitri očesni gibi, premikanje ustnic, iskanje dojke, pomikanje ročic k ustom, sesalni gibi, zvoki sesanja, tiho oglašanje, nemir, vzdihovanje in jok), ki jih morajo prepoznati in se nanje odzvati. Velja si zapomniti, da jok ni prvi, temveč pozni znak lakote.
Pri novorojenčkih, ki prespijo več ur med enim in drugim obrokom, pa še tega hitro končajo, mora mama pomisliti, če ni premalo mleka in dojenček zato toliko spi, da varčuje z energijo. O tem se pogovorite s patronažno sestro, ki pride na dom; dojenčka bo stehtala in hitro bo jasno, ali je mleka dovolj ali potrebuje novorojenček dodatek mlečnega nadomestka.
Po dopolnjenem četrtem mesecu: Dohranjevanje
Dojenčki se v prvih šestih mesecih hitro razvijajo, telesna teža se podvoji. Za nadaljnjo rast počasi potrebujejo več kot le materino mleko ali prilagojeno mlečno formulo. Seveda bo dojenček tudi po šestem mesecu pa vsaj do enega leta starosti še vedno dojen, hkrati pa začnemo uvajati dopolnilno mešano prehrano - mlečno-žitne, zelenjavno-žitne, zelenjavno-mesne in sadno-žitne kaše, ki bodo postopoma postajale vse gostejše, tako da dojenčka spodbujajo k žvečenju in požiranju.
Med petim in šestim mesecem je najboljši čas za uvajanje novih živil in goste hrane. Odločno odsvetujemo uvajanje goste hrane pred dopolnjenim 4. mesecem (17. tednom) otrokove starosti, saj je prebavni sistem dojenčka še nezrel, da bi se mogel spopasti s sestavljeno hrano. Prav tako ne odlašajte predolgo z uvajanjem mešane dopolnilne prehrane po dopolnjenem 6. mesecu (26. tednu) otrokove starosti, saj pri starosti nad šest mesecev in več samo materino mleko ali mlečni nadomestek pogosto ne zagotavlja več zadostnega vnosa hranilnih snovi, ki jih dojenček potrebuje. V obdobju dopolnilnega hranjenja tako pri dojenih dojenčkih kot tudi dojenčkih, hranjenih z mlečnimi nadomestki, moramo več kot 90 % dnevnih potreb po železu pokriti z živili, ki so dober vir le-tega.
Začnemo, ko je pripravljen dojenček!
Če dojenčka v starosti med četrtim in šestim mesecem dobro opazujemo, nam z določenimi znaki sam sporoča, da je pripravljen na postopno sprejemanje goste hrane. Ti znaki so hitra lakota po sicer obilnem dojenju ali mlečnem obroku, vedno manjši razmaki med obroki, manj mirne noči, slinjenje ali jok ob pogledu na hrano, žvečenje vsega, kar je v dosegu rok … V prvih nekaj tednih začetka uvajanja hrane bodite mamice in očki potrpežljivi, saj je uvajanje goste hrane sprva predvsem učenje, raziskovanje, in ne pomemben vir prehrane. Prva hrana, ki jo dojenčku ponudimo, naj bo enostavna, nevtralnega okusa, da se ga bo lažje privadil.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je manj kot 40 odstotkov dojenčkov, mlajših od šest mesecev, polno dojenih.
Ko se odločite, da boste dojenčka pričeli seznanjati z novimi jedmi in njihovimi okusi, si izberite del dneva, ko sta oba z dojenčkom sproščena. Sprva ponudite dojenčku malo jedi na koncu žličke. Večina dojenčkov bo del jedi uspela pogoltniti, del pa jim bo stekel po bradici. Vsak dan ponudimo dojenčku žličko več. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček lažje navadi na okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo jo je povzročilo. Ne hitite in ne pozabite, da je v tem obdobju materino mleko ali mlečni nadomestek še vedno najpomembnejša hrana vašega dojenčka, hkrati pa gosta hrana postaja vse pomembnejši vir hranilnih snovi.
Na tem mestu moram mamicam pojasniti, da je zavračanje novih živil, npr. zelenjave, normalen proces spoznavanja novih okusov. Če dojenček prvo ponujeno špinačo zavrne, še ne pomeni, da je ne mara. Drage mamice, treba bo vztrajati in ponuditi nesrečno špinačo (ali katero koli drugo vrsto živila) na nevsiljiv način najmanj še 8- do 11-krat, saj kar 70 % dojenčkov sprejme okus določene zelenjave šele po osmem poizkusu. Ti dojenčki bodo jedli špinačo tudi 9 mesecev kasneje, ko bodo kot malčki že sami lahko odločno zapustili mizo. Zato, drage mamice, ne bodite med 85 % mam, ki že po treh poizkusih obupajo in zaključijo, da njihov dojenček zelenjave pač ne mara.
Kakšno je primerno napredovanje dojenčka na telesni teži v prvem letu starosti?
Dojenčki se rodijo s povprečno porodno težo 3,5 kg. V prvih 5 do 7 dneh je nekaj povsem običajnega, da izgubijo nekaj svoje telesne teže, saj se dojenje šele vzpostavlja. Pričakovan padec telesne teže pa je manjši od 10 %. Padec telesne teže nekaj dni po porodu se zgodi v porodnišnici, kjer s tehtanjem na to pazijo medicinske sestre. Ob dobro vzpostavljenem dojenju dojenčki v 10 do 14 dneh pridobijo nazaj svojo porodno težo. Od tu dalje dojenčki povprečno napredujejo po naslednji shemi:
- 200 g na teden v prvi triadi (do 3. meseca)
- 150 g na teden v drugi triadi (med 3. in 6. mesecem)
- 100 g na teden v tretji triadi (med 6. in 9. mesecem)
- 50-75 g na teden v četrti triadi (med 9. in 12. mesecem)
V prvem letu zrastejo v povprečju za 25 cm. V drugem letu starosti malčki povprečno zrastejo za 12 cm in pridobijo 2,5 kg telesne teže, nato pa v vsakem naslednjem letu zrastejo za 10 cm in pridobijo vsako leto v povprečju 2 kg. Leto pred začetkom pubertete pa zrastejo le za 6 cm.
Ali dojenček potrebuje dodatno tekočino?
Dojenčki do telesne teže 10 kg potrebujejo 100 ml tekočine na kilogram telesne teže. Izključno dojen dojenček prvih šest mesecev ne potrebuje ničesar drugega (razen dodatka vitamina D3), ker z dojenjem zagotovo pokrije tudi potrebe po tekočini. Materino mleko je njegova hrana in vir tekočine. Zato dojenčkom ni treba ponujati vode ali otroških čajev, tudi v vročih dneh jih raje večkrat podojite. Dojenčkom, hranjenim z mlečno formulo, pa v vročih dneh lahko ponudite tudi prekuhano vodo.
Prednosti dojenja za otroka in mamico
Dojenje je najbolj naraven način hranjenja otroka v začetku njegovega življenja in vašemu malčku predstavlja najboljšo popotnico v življenje. Materino mleko je za otroka najboljša možna hrana, saj vsebuje vse pomembne prehranske sestavine in ga tako oskrbi s pomembnimi prehrambenimi in imunskimi faktorji, obenem pa mu daje občutek varnosti in prijetnega občutka. V prvih šestih mesecih otrokovega življenja naj bi bil izključno dojen in nato ob ustrezni dopolnilni prehrani vsaj do otrokovega prvega leta ter po želji matere ali otroka še dlje.
Prednosti dojenja za vašega otroka
Materino mleko vsebuje vse pomembne sestavine za zdrav razvoj in normalno rast v prvih šestih mesecih otrokovega življenja. Vsebuje protitelesa, ki se prenašajo z matere na otroka in ga varujejo pred raznimi okužbami. Mlezivo oziroma kolostrum je mleko, ki ga prsne žleze izločijo v prvih dveh do štirih dneh in je bogato s proteini in protitelesi ter je lahko prebavljivo. Mleziva ni mogoče nadomestiti z nobenim umetnim pripravkom.
Materino mleko je lažje prebavljivo kot prilagojeno mleko, zmanjšuje težave z zaprtjem, želodčne motnje in drisko. Dojeni otroci lažje premagujejo prehlade in okužbe ušes. Druge dokazane prednosti so hitrejši razvoj možganov, manjša možnost podedovanih alergij, zaščita pred razvojem sladkorne bolezni, dojeni otroci imajo nižji krvni pritisk, nižji holesterol v krvi in manjšo možnost podvrženosti debelosti. Dojeni otroci imajo boljše možnosti za skladen razvoj in pravilno razporeditev zobovja.
Prednosti dojenja za mamico
Dojenje ne pomeni le hranjenje otroka, ampak tudi vzpostavljanje stalne povezave med materjo in otrokom. Obema daje možnost, da se spoznata in tako občutita zadovoljstvo, ljubezen in mir. Telesni dotik med materjo in otrokom je izjemno pomemben za bodoči osebnostni razvoj otroka.
Dojenje krči maternico in jo vrača v prvotno stanje ter podaljšuje obdobje neplodnosti. Menstruacija se povrne kasneje kot tistim ženskam, ki ne dojijo. S tem je izguba krvi manjša in posledično manj možnosti za razvoj slabokrvnosti. Po nekaterih ugotovitvah izključno dojenje (brez dodajanja tekočin) šest mesecev je enako učinkovito sredstvo za preprečevanje nosečnosti kakor kondom (98% zanesljivost). Ženske, ki dojijo, po porodu hitreje shujšajo, saj se vsa maščoba, ki se je nabrala med nosečnostjo, porabi za energijo, ki pomaga proizvajati mleko. Ženske, ki dojijo, si po porodu hitreje opomorejo, manj pogosto se pojavljajo poporodne depresije, imajo manjšo možnost, da zbolijo za rakom na dojkah in rakom na jajčnikih ter kasneje za osteoporozo.
Materino mleko je sveže, sterilno, vedno prave temperature in tudi brezplačno. Nikoli ga ni potrebno pripravljati, kar vam prihrani veliko časa. Vedno in kamor koli greste, ga imate vedno s seboj. Tudi ponoči je otroka lažje dojiti kot pa mu pripravljati prilagojeno mleko.
Priprave na dojenje
Na čas dojenja se naj bodoča mamica pripravi skupaj z bodočim očetom že v času nosečnosti. Odločitev za dojenje naj sprejmeta oba in se pogovorita o morebitnih vprašanjih in zadregah. Dojke bodo za nekaj časa prevzele vlogo prehranjevalnega organa in to ne sme biti ovira pri njunem spolnem odnosu.
Prve dni dojenja se boste mogoče počutile malce neudobno, saj dojeni otroci potrebujejo pogostejše hranjenje, kajti materino mleko je lahko prebavljivo. Novorojenčki so namreč zelo zahtevni, a se splača potruditi in vztrajati.
Prvo dojenje
Najboljši čas za prvo dojenje je takoj po rojstvu otroka. Novorojenčki imajo sesalni refleks prirojen in večina je pripravljena in si želi prvega dojenja v prvi uri življenja. Pri tem vam bodo v veliko pomoč medicinske sestre babice. Takojšnje prvo dojenje je pomembno tudi zato, ker otrok z draženjem bradavice povzroči pri materi povpraševanje po hrani. To ima za posledico izločanje hormona prolaktina in oksitocina, ki sta odgovorna za tvorbo materinega mleka.
Hormon oksitocin povzroči krčenje drobnih mišic v dojki in potiska materino mleko proti izvodilom - govorimo o oksitocinskem refleksu. Mamica ob tem čuti v dojkah ščemeč občutek in mleko samo izteka iz dojke. Otrok prične takrat hitro požirati, kar slišimo. Nič nenavadnega ni, če ob tem prične iztekati mleko tudi iz druge dojke. Omenjeni refleks sproži tudi otrokov jok ali močne misli na otroka.
Namestitev in pristavljanje otroka k dojki
Pravilna namestitev in pristavljanje otroka k dojki sta bistvenega pomena za udobno in uspešno dojenje. Ne pozabite, da boste najverjetneje morali vsakokrat dojiti približno 30 minut, zato je toliko bolj pomembno, da se udobno namestite in poskušate biti čim bolj sproščeni. Pomoč svetovalke za dojenje, babice ali drugega zdravstvenega osebja vam bo v veliko pomoč pri obvladovanju tehnike dojenja in utrjevanja vaše samozavesti.
Pravilna tehnika pristavljanja k dojki zagotavlja, da dojenje ne postane boleče in da je vaš otrok dobro nahranjen. Poskrbite, da bo otrok obrnjen proti vam in da se bo z noskom dotikal bradavice. S prosto roko si podprite dojko in se z bradavico dotaknite otrokovih ust, dokler jih ne odpre tako široko kot bi zazehal. Otroka nikoli ne pristavite k dojki, če so njegova usta le delno odprta, saj to lahko povzroči boleče bradavice, nezadostno izpraznjene dojke, da otrokov sesalni refleks ni pravilno stimuliran in med dojenjem ne prejme dovolj hranilnih snovi.
Ko otrok široko odpre usta (kot bi zazehal), ga hitro pritisnite k dojki. Ne pozabite, da otroka ne hranite z bradavico, ampak ga dojite. Otrokova usta morajo pokriti bradavico in večji del kolobarja. Če otrok ni pravilno zagrabil bradavice in kolobarja, nežno položite prst v kotiček otrokovih ust, da prekinete sesanje in poskusite znova.
Če je otrok pravilno nameščen na dojko, njegovo dihanje ne bo ovirano. Če na silo pritisnete na dojko z namenom, da bi otroku olajšali dihanje, lahko povzročite zamašitev mlečnih vodov in nepravilno namestitev. Če otrok pravilno sesa, boste to zaznali po počasnem premikanju otrokovih senc in ušes.
Pomembno: ne obupajte prehitro, kajti pristavljanje k dojki zahteva vajo tako za vas kot za vašega otroka. Če čutite, da težko dosežete pravilen položaj in pristavitev otroka k dojki, prosite za pomoč babico, pediatra ali svetovalko za dojenje. Vztrajnost se splača!
Kje in kako podojiti otroka, da bo to prijetna izkušnja tako za vas kot za vašega otroka?
Pripravite se na dojenje: Preden pričnete dojiti, si pripravite vse kar potrebujete pri dojenju: bombažno krpico za dojenčka pri podiranju kupčka, tople obkladke, ki pomagajo pri refleksu izločanja mleka, nekaj hrane in predvsem pijače ter blazine za oporo hrbta in rok (priporočamo blazino za dojenje). Utišajte ali izklopite telefon in si ga prinesite bližje, da ne bo nepotrebnih prekinitev med dojenjem.
Poprosite koga za pomoč: Prve tedne po porodu, dokler dojenje ne postane ustaljena praksa, poskušajte preložiti nekaj vsakodnevnih opravil, kot so gospodinjska dela in nakupovanje, na vašega partnerja, mamo ali prijatelje.
Namestite se čim bolj udobno: Izberite svoje najljubše mesto (stol, kavč, posteljo ali kaj drugega), kjer se boste počutili kar najbolj udobno. Za učinkovito sprostitev zatemnite luči in predvajajte nežno, pomirjujočo glasbo.
Skrbite za zdravo prehrano: Med dojenjem so mamice zelo žejne, zato je izrednega pomena, da pijejo veliko tekočine. Najboljša tekočina je voda, prav tako tudi juha, sadni in zelenjavni sokovi. Odpovejte se kajenju in drogam ter poskušajte omejiti pitje kave ali alkohola na minimum.
Uživajte v teh trenutkih: To je najlepši čas, ki obema daje možnost, da se spoznata in uživata drug ob drugem. Pogovarjajte se s svojim malčkom, zapojte mu pesem, pobožajte ga, saj to je čudovit način, da mu pokažete, koliko vam pomeni in kako radi ga imate.
Dolžina in pogostost hranjenja
Hranjenje vašega malčka se občasno spreminja - naj vas pri tem vodi kar vaš otrok. Večina dojenih otrok z jokom opozarja, da je čas za hranjenje. Lačen otrok tudi išče in sesa, ko ga položite k dojki. V prvih tednih boste otroka dojili pogosteje, celo vsake 2 do 3 ure podnevi in ponoči, nekatere pa celo vsako uro (to je povsem normalno!).
Na samem začetku dojenja lahko podoji trajajo od 30 do 40 minut. Kasneje, ko postaneta oba že dobro uigran tim, pa traja od 10 do 20 minut. Če hranjenje redno traja dlje kot 40 minut, bo vmes malček kar nekajkrat zadremal. Malček, ki ne sesa živahno, mogoče ne bo dobil dovolj mleka. Lahko ga vsakič, ko poskuša zadremati, predramite z nežnimi dotiki, lahko spremenite položaj ali pa ga pristavite k drugi dojki. Običajno po nekaj dojenjih z uporabo te tehnike malček sesa veliko živahneje.
Kako nastaja materino mleko?
Materino mleko nastaja v mlečnih žlezah in se steka po mlečnih vodih do izvodil, ki so na koncu bradavice. Nastajanje materinega mleka je povezano s sproščanjem dveh hormonov: prolaktina in oksitocina. Oba hormona se sproščata v možganih, samo sproščanje hormonov pa povzroči draženje bradavic, ki ga povzroči otrok s sesanjem. Pri pogostem dojenju se torej poveča količina hormonov, kar posledično pomeni večja količina mleka in obratno. Tako je ponudba mleka ravno pravšnja: pri večjem povpraševanju po mleku je ponudba mleka večja.
Poznamo tudi dejavnike, ki zmanjšajo izločanje obeh hormonov: kajenje, alkohol, strah, zaskrbljenost, preveč dela, premalo spanja, nekatera zdravila, nekatera zelišča (npr. žajbelj), …
Kakšna je sestava materinega mleka?
Prvo mleko, ki nastaja že tekom nosečnosti, se imenuje mlezivo (kolostrum). Ta v začetku zadostuje vsem otrokovim potrebam po hrani, čeprav ga je le za nekaj žličk. Je rumenkaste barve in vsebuje beljakovine in številna protitelesa, ki ščitijo otroka pred boleznimi.
Šele v naslednjih 2 do 3 dneh se količina materinega mleka poveča in normalno je, da takrat postanejo dojke napete, težje in večje. To mleko se nekje do 14. dne imenuje prehodno mleko in je že bolj bele barve. Po 14. dnevu nastaja zrelo mleko. Podoj zrelega mleka delimo v tri faze:
- Prednji del podoja, ki vsebuje veliko vode in otroka odžeja.
- Prednji del, ki je bogat z beljakovinami.
- Zadnji del, ki otroka nasiti, saj vsebuje veliko maščob.
Vodeno mleko torej ne obstaja. Po videzu bolj vodeno mleko je le prednje mleko, ki je del obroka dojenega otroka.
Kaj je naval mleka?
Pri nekaterih materah lahko med 2. in 4. dnem po porodu pride do navala mleka. Količina mleka se lahko tako poveča, da postanejo dojke težke, polne, napete in boleče. Ker večina otrok iz tako napetih dojk v začetku ni zmožna popiti obroka, si morajo matere toliko mleka izbrizgati, da pritisk v dojki popusti. Otrok bo zmehčano dojko lažje zagrabil in sesal ter je ne bo poškodoval.
Kaj ovira dojenje?
Zdrav dojenček ob izključnem dojenju ne potrebuje čaja, vode ali mlečnih nadomestkov. Te snovi otroka zasitijo in mu zmanjšajo potrebo po sesanju, kar posledično pomeni manjšo tvorbo materinega mleka. Matere, ki pričnejo dodajati stekleničke, se znajdejo v začaranem krogu z vedno manj in manj svojega mleka in z vedno več dodanimi stekleničkami. To pelje v prekinitev dojenja. Dude in cuclji v prvih tednih zmedejo otroka, saj mora pri dojenju uporabljati mišice, jezik in čeljusti drugače kot pri sesanju dude ali cucljev. Vsiljeno napačno sesanje vodi v sesalno zmedo, ki največkrat povzroči poškodbe bradavic in zavračanje dojenja.
Ali je otrok dobil dovolj mleka?
Starši se velikokrat sprašujejo, ali je njihov otrok dobil dovolj mleka. Pri dojenju je seveda težko izmeriti, koliko mleka je otrok dejansko popil pri posameznem podoju. Če vaš otrok pravilno sesa, se hrani 6 do 8 krat na dan, je vesel in zdrav, živahen, ko se zbudi in zadovoljen po hranjenju, ste lahko pomirjeni, saj so to prepričljivi dokazi, da je otrok popil dovolj mleka. Dodatna dobra znaka sta pridobljena teža in pa kako pogosto otroku zamenjate pleničko - pomoč vsaj 6 pleničk in dvakrat odvaja. Kasneje je možno, da otrok tudi več dni ne odvaja, kar je povsem normalno, če je otrok videti zdrav. Čeprav novorojenčki takoj po rojstvu izgubijo na teži do približno 10%, pričnejo po približno dveh tednih težo spet pridobivati. Nato vsak teden pridobijo 150 do 250 gramov.
Kdaj je potrebno iztiskati materino mleko?
Mati iztiska svoje mleko kadar je potrebno izprazniti prepolne dojke, če ima mleka veliko, kadar je potrebno stimulirati večjo tvorbo mleka v dojkah, pride do začasne prekinitve dojenja z namenom, da se vzdržuje laktacija, kadar želimo, da ne pride do vnetja dojk oziroma mastitisa pri zamašenem mlečnem vodu.
Mleko se iz dojke iztiska ročno ali s pomočjo prsnih črpalk, ki so lahko ročne ali električne oziroma baterijske. Za pomoč in nasvet je najbolje povprašati medicinsko sestro babico ali patronažno sestro.
Shranjevanje materinega mleka
Pred iztiskanjem mleka si temeljito umijte roke in preverite, če so pripomočki za iztiskanje in shranjevanje mleka pomiti, dobro splaknjeni in suhi. Potem, ko ste posodice napolnili z mlekom, poskrbite, da jih dobro zaprete in označite s tekočim datumom. Ohlajeno mleko lahko hranite v hladilniku (v notranjosti hladilnika in ne na vratih hladilnika) največ 48 ur. Materino mleko lahko tudi zamrznete in sicer za največ tri mesece. Ko je odtajano, ga lahko hranite največ 4 ure v hladilniku. Nikoli ga ne smete ponovno zamrzniti. Zamrznjeno mleko lahko tajate čez noč v hladilniku ali po toplo vodo. Nikoli ga ne smete segrevati do vrenja, saj s tem uničite veliko pomembnih snovi v mleku. Če želite mleko pogreti, postavite stekleničko z mlekom pod tekočo toplo vodo in vmes večkrat pretresite stekleničko, da premešate vsebino in raztopite maščobo.
Trebušni krči (kolike)
Dokazano je, da so dojeni otroci manj nagnjeni k trebušnim krčem. Če mislite, da ima vaš otrok trebušne krče, mu jih lahko pomagate omiliti:
- Pravilna tehnika sesanja: poskrbite, da bo otrok pil mirno in počasi. Tako ne bo požrl veliko zraka, ki sicer obtiči v prebavilih in otroka napenja.
- Podiranje kupčka: po vsakem hranjenju otroka nežno dvignite in ga potrepljajte po hrbtu, da podrigne.
Kako dojenje vpliva na otroka?
Dojenje je eden najpomembnejših trenutkov za dojenčka, saj je to njegova prva izkušnja bivanja v odnosu. To pomeni, da se dojenček prek dojenja uči, kaj pomeni biti z drugim človekom. Ker je človek na drugi strani v primeru dojenja njegova mati, ki ga ima čisto instinktivno neskončno rada, se prek dojenja dojenček tudi uči, kako je videti ljubezen. Ker se dojenčki rodijo z nedokončanimi možgani in se ti v času zgodnjega otroštva intenzivno razvijajo, se ti podatki, ki jih dojenčku daje dojenje, dobesedno vpišejo v njegove možgane. To, kar dojenje dojenčku podari, zaradi te zakonitosti razvoja otrokovih možganov, ostane z njim vse življenje.
Na otrokove možgane blagodejno vpliva že samo materino mleko. Bogato je z omega-3-maščobnimi kislinami, ki dokazano vplivajo na kvaliteten razvoj možganskih celic. Prav tako materino mleko vsebuje kazomorfine, naravne opioide. Zaradi prisotnosti teh substanc dojenje dojenčke in malčke tako učinkovito pomiri. Hkrati pa takojšnja pomiritev, ki jo dojenje nudi dojenčku, njegove možgane uči robustnega odziva na stres. Dojenje in umirjanje z dojenjem torej nikakor ni razvajanje, ampak je na nek način trening možganov, da se naučijo učinkovitega odziva na stres. Posledice tega so vidne vse življenje, saj je bilo na primer s študijami dokazano, da imajo dalj časa dojeni otroci celo otroštvo manj vedenjskih težav, ta učinek pa je opažen tudi takrat, ko ti otroci postanejo odrasli. Pri tem je pomembno povedati tudi, da je učinek toliko večji, kolikor je bilo dojenje daljše.
Dojenje ima številne prednosti …
To je najboljše tako za mamo kot za otroka. Dojenje deluje preventivno proti mnogim t. i. boleznim sodobnega časa. Pri tem je seveda smiselno pretehtati, ali je problem teh bolezni res sodobni čas ali pa trend preteklih približno 70 let, v katerih je bila stopnja dojenja precej nizka. V zadnjih letih se trend dojenja, tudi krepko po prvem letu, vrača, zato bo zanimivo opazovati, kaj se bo s temi boleznimi dogajalo v prihodnosti.
Ženska, ki je dojila, ima v življenju večjo zaščito pred rakom na dojkah, maternici in rodilih, ki so v resnici tudi med najpogostejšimi rakavimi obolenji za ženske. Dojenje deluje preventivno tudi proti razvoju diabetesa tipa 2, revmatičnega artritisa, kardiovaskularnih bolezni in celo osteoporoze.
Otrok, ki je bil dojen, ima še v otroštvu dokazano manj bolezni zgornjih dihal in gastrointestinalnega trakta. Prav tako dojenje zmanjša obolevnost za alergijami in diabetesom še vsaj do adolescence. Do dojenja otroka materino mleko ščiti pred mnogimi okužbami, prav tako pa v primeru bolezni dojeni otroci le-te lažje prenašajo. Četudi zavračajo hrano in pijačo, se dojeni otroci v času bolezni večinoma še vedno radi dojijo in je dokazano pri njih veliko manj hospitalizacij zaradi dehidracije.
Naloga mater je, da skušajo otrokovi potrebi po dojenju po najboljših močeh slediti.
Do kdaj torej dojiti in kaj to pomeni za otroka in mamico?
Dobro je dojiti dokler to ustreza mami in otroku. Za otroka je dojenje razvojna potreba, ki jo sami od sebe prerastejo, povečini tam med tretjim in četrtim letom. Takrat se zaključi tudi ena najpomembnejših etap v razvoju možganov. Nekateri seveda dojenje opustijo prej in nekateri tudi kasneje.
Naloga mater je, da skušajo otrokovi potrebi po dojenju po najboljših močeh slediti. Pogosto slišimo v javnosti mnenje, da je dojenje po prvem letu nekakšna patološka potreba mater. Žal celo nekateri strokovnjaki trdijo tako. Vendar pa je dojenčka v dojenje nemogoče prisiliti - to zagotovo razume vsaka mama, ki je kdaj doživela dojiljsko stavko ali pa kreganje na dojki in pa vsak starš, ki je kdaj izkusil moč otroške besede »Ne«.
Za mame je dojenje po ritmu otroka lahko zelo naporno, zlasti v obdobju poskokov rasti in v primeru nočnega dojenja. Pomembno je, da je okolica do mame naklonjena in ji pomaga. To pomeni, da mame takrat, ko ji dojenje predstavlja izziv, nikakor ne smemo grajati, češ da je itak sama razvadila svojega otroka in da naj že enkrat naredi red. Veliko bolj smiselno je, da ji namenimo kakšno spodbudno besedo ter ji na primer pospravimo stanovanje, prinesemo kak posladek (ali poslanek) in skuhamo kavo.
Ko mama začuti, da bi rada zaključila z dojenjem, tudi potrebuje podporo. Mama, ki želi z dojenjem zaključiti, tega namreč nikoli ne naredi, ker ne bi želela dojiti, ampak ker enostavno ne zmore več tempa, ki ga narekuje otrokova potreba po dojenju. Zato je pomembno, da k njej pristopimo z razumevanjem in pomočjo pri tem, da dojenje spravi v zanjo bolj obvladljive okvirje.
Nekateri povezujejo pozno dojenje z razvajanjem otroka …
Dojenje ni nikoli razvajanje, kajti dojenje je razvojna potreba otrok. Tega zavedanja v naši družbi še žal ni. Mame, ki svoje otroke dojijo pogosto - kar je povsem normalno - so žal dostikrat žrtve očitkov, da otroke razvajajo. Odzivanje na otrokove potrebe ni nobeno razvajanje, ampak čisto običajno starševstvo. Pri tem, da odzivanje na otrokove potrebe ocenimo kot razvajanje, se je smiselno vprašati, zakaj bi odzivnost in ljubeznivost enačili z razvajanjem. Odzivnost, nežnost in ljubeznivost so nekaj, kar nam v odnosih pripada in dojenje nas to uči od prvega dne življenja naprej.
Nekoč in danes: kaj se je spremenilo? Kakšne so vaše današnje izkušnje z mamicami?
Spremenilo se je predvsem to, da je danes dojenja več. Dejstvo je, da je bilo dojenja mnogo manj že samo 1 generacijo nazaj. Takrat so celo nekateri pediatri priporočali hranjenje z adaptiranim mlekom, češ da je boljše od dojenja. Seveda pa vsaka mama hoče le najboljše za svojega otroka in naše mame niso dojile, ker niso vedele, da lahko dojijo in da je materino mleko boljše od umetnega. Iz tega razloga mame poročajo o tem, da jih starejša generacija pri dojenju pogosto ne razume. Veliko je (dobronamernih) nasvetov, da naj otroka ne dojijo ves čas, da zagotovo nimajo mleka, ker otrok pogosto zahteva dojenje in podobno. Takšna stališča so posledica nepoznavanja dojenja in odraz pomanjkanja podpore, ki so ga bile te ženske same deležne.
Katere so najpogostejše skrbi in težave mamic? Kdaj vztrajati?
Najpogostejše vprašanje, s katerim se mame srečujejo je, zakaj moj otrok joka. Odgovorov oziroma hipotez je potem veliko. Nekateri jok pripisujejo pomanjkanju mleka, premočnemu mleku, vodenemu mleku, … Pri tem je zanimivo, da imamo vedno ideje, ki potrjujejo stališče, da ženski nekaj manjka, da njeno telo ni zmožno ustvariti nekaj tako fenomenalnega kot je materino mleko in da njeno naročje ne more biti dovolj dobro za njenega otroka. Zdi se tudi, kot da jok ne sme obstajati. V resnici pa s samim jokom ni nič narobe, ključno je samo, da z otrokom poiščemo takšen stik, ki ta jok pomiri. Za otroka, ki se doji, je najučinkovitejše, če je ta stik speljan prek dojenja.
Članek je bil objavljen v reviji Naša lekarna št. 20.