Kajenje predstavlja eno najresnejših groženj zdravju nerojenega otroka, saj neposredno posega v njegov razvoj in povečuje tveganje za številne zaplete med nosečnostjo, porodom in po njem. Tobak, ki ga je v Evropo prinesel Krištof Kolumb, se je razširil v različne oblike uporabe, med katerimi je kajenje najbolj razširjeno. Rastline iz rodu tobak (Nicotiana) obsegajo 60 vrst, pri čemer sta v uporabi (kajenje, žvečenje in njuhanje) dve vrsti: navadni tobak in kmečki tobak. Tobačni dim, ki nastane pri gorenju, je kompleksen koktajl več kot 4000 snovi, med katerimi je 60 potrjeno rakotvornih, okrog 250 pa drugače strupenih. Med najpomembnejše in najbolj poznane nevarne sestavine spadajo nikotin, ki povzroča močno zasvojenost, katran, ki ga povezujemo z rakom ter pljučnimi in srčno-žilnimi obolenji, ter ogljikov monoksid, ki povzroča pomanjkanje kisika v tkivih in organizmu, kar je zlasti škodljivo za nosečnice. Poleg teh ključnih sestavin tobačni dim vsebuje tudi strupene kovine, kot sta krom in arzen, ter strupene pline, kot sta amonijak in toluen. Proizvajalci tobačnih izdelkov v svoje izdelke dodajajo še druge dodatke, kar dodatno povečuje njihovo škodljivost. Tobačni dim je sestavljen iz 95 % plinske komponente ter 5 % mešanice trdnih in tekočih snovi, kar pomeni, da je škodljivo tudi pasivno kajenje oziroma vdihavanje tobačnega dima v zakajenem prostoru.
Neplodnost in vpliv na spočetje
Kajenje škoduje skoraj vsem telesnim organom in je povezano s številnimi boleznimi, vključno s srčno-žilnimi boleznimi, rakom, boleznimi dihal in možgansko kapjo. Vsak drugi kadilec umre zaradi bolezni, povezanih s kajenjem. Neplodnost je med kadilci pogostejša kot med nekadilci. Tobak vpliva na spočetje, nosečnost, porod, dojenje in kasnejši razvoj otroka. Kajenje vpliva na plodnost in jo znižuje. Pri ženskah vpliva na hormone za nosečnost, ovira pot jajčeca do maternice, pogostejši so spontani splavi. Pri moških pa kajenje za 15 % zmanjšuje število semenčic, spreminja njihovo gibljivost in obliko, lahko povzroči deformacije semenčic in okvaro DNK ter zmanjšuje dotok krvi v penis, kar lahko povzroči impotenco.
Škoda skozi vsa trimesečja nosečnosti
Škodljivi vplivi tobaka med nosečnostjo se lahko kažejo skozi vsa trimesečja. V prvem tromesečju obstaja večje tveganje za spontani splav. V zadnjem tromesečju pa se poveča tveganje za prezgodnji porod in manjšo porodno težo. Novorojenčki, rojeni kadilkam, so dovzetnejši za razna vnetja in bolezni. V prvih treh mesecih nosečnosti, ko poteka izoblikovanje in razvijanje organov pri plodu, so učinki kajenja tobaka najbolj vidni. Ti se lahko kažejo kot manjši in občutljivejši organi, v ekstremnih primerih pa se pojavijo hude anomalije in deformacije ploda. Kadilke imajo tudi višje tveganje za izvenmaternično nosečnost in nepravilnosti posteljice.
Nikotin in druge škodljive strupene snovi ne vplivajo samo na plod, ampak tudi na posteljico, ki hrani otroka. Nikotin in ogljikov monoksid negativno vplivata na oskrbo ploda s kisikom. Poleg tega nikotin prehaja skozi posteljico in doseže za 15 % višje koncentracije v plodu kot v materi. Nikotin se nato koncentrira v krvi ploda, plodovnici in materinem mleku, kar plod in dojenčka izpostavlja nadaljnjemu tveganju.
Podatki kažejo, da se kar 70 % kadilkam otroci rodijo pred predvidenim datumom poroda. Porodi so pogosto težji (zahtevajo carski rez ali uporabo vakuum ekstraktorja), ker nikotin zavira sproščanje hormona relaksina, ki sicer omogoči lažji naravni porod. Novorojenčki, rojeni kadilkam, imajo pogosteje manjšo porodno težo (za 200-250 g manj) zaradi pomanjkljive preskrbe tkiv s kisikom, kar upočasni rast. Otroci kadilk v povprečju ne presežejo 3200 g porodne teže (otroci nekadilk okrog 3500 g), tudi porodna dolžina je manjša. Manjša porodna teža dojenčkov pri kadilkah je povezana z odmerkom: več kot mati kadi med nosečnostjo, manj bo otrok ob rojstvu tehtal. Obratno, prej ko noseča mati preneha kaditi, bolj bo porodna teža otroka ob rojstvu podobna tisti pri otrocih nekadilk.
Posledice kajenja po porodu
Po porodu, ko je prekinjena popkovnica in dojenček ne dobiva več materinega nikotina, se lahko pri njem razvijejo znaki abstinence. Dojenček postane nemiren, razdražljiv, slabo sesa in pogosto bruha. Pozneje se vplivi cigaretnega dima kažejo kot pogostejše obolevanje spodnjih dihal (pljučnica, bronhitis) in srednjega ušesa, lahko pa se pojavi tudi trajno slabše delovanje pljuč. Kajenje nosečih mater (več kot ene škatlice cigaret dnevno) podvoji tveganje, da bo otrok kasneje postal kadilec. Zaradi kajenja v nosečnosti se kasneje v otrokovem razvoju lahko pojavijo učne težave in vedenjske motnje. Kadilke tudi veliko prej prenehajo dojiti dojenčka, ker jim zaradi upada hormona prolaktina mleko presahne. Sindrom nenadne nepričakovane smrti dojenčka v zibki (SIDS) vse bolj povezujejo tudi s kajenjem mater.
Kajenje je dejavnik tveganja za rakava obolenja tako pri odraslih kot pri mladostnikih in otrocih, vključno s pljučnim rakom, rakom ustne votline in žrela, rakom grla, rakom požiralnika, rakom želodca, rakom trebušne slinavke, rakom ledvic, rakom sečnega mehurja, rakom materničnega vratu, rakom prostate in levkemijo. Prav tako predstavlja dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in možgansko-žilne bolezni ter za akutne in kronične respiratorne bolezni (kronični bronhitis in emfizem).
Kako vpliva kajenje tobaka na plod in otroka
Strokovna priporočila in pomoč pri opustitvi kajenja
Dr. Tomaž Čakš, dr. med., nacionalni sodelavec Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za področje obvladovanja rabe tobaka pri NIJZ, poudarja, da "mora nosečnica prenehati kaditi takoj, ko izve, da je noseča, še bolje pa že pred načrtovano nosečnostjo". Postopno prenehanje kajenja, ki ga nekateri ginekologi še vedno priporočajo, je napačno. Trditve, da bi nenadna opustitev cigaret škodovala zaradi prevelikega stresa za otroka, so zavajajoče. "Nikakor ne drži, da je v nosečnosti bolje postopoma prenehati kaditi. To je zavajanje in nestrokovnost," pojasnjuje dr. Čakš in dodaja, da je takratno priporočanje nekaterih ginekologov, češ da naj bi bilo takojšnje prenehanje kajenja stres za še nerojenega otroka, strokovna napaka.
Vsaka nosečnica, ki kadi, tvega resne posledice za svoje zdravje in razvoj otroka. Kajenje lahko zavira normalen razvoj ploda, povečuje tveganje za prezgodnji porod in nizko porodno težo, še posebej v tretjem trimesečju. "Tveganje narašča s številom pokajenih cigaret," opozarja dr. Čakš. Pojasnjuje, da plod ni le pasivni kadilec, ampak nanj neposredno vplivajo škodljive sestavine cigaretnega dima, kot sta nikotin in ogljikov monoksid, ki prehajata skozi posteljico in vplivata na razvoj otroka.
Ni varne količine cigaret, e-cigaret ali vejpov, ki bi jih nosečnica lahko pokadila, ne da bi ogrozila svoje in otrokovo zdravje. Nikotin zmanjšuje pretok krvi do posteljice, kar vpliva na slabšo oskrbo ploda s kisikom, posledično pa se povečuje tveganje za spontani splav in prezgodnji porod. Ogljikov monoksid zmanjšuje količino kisika v krvi matere in otroka, kar lahko povzroči dolgoročne zaplete. Kajenje ima, poleg vpliva na potek nosečnosti, dolgoročne posledice za zdravje matere in otroka. Povečuje tveganje za reproduktivne težave, motnje v kognitivnem razvoju, težave s pozornostjo, debelost ter povišan krvni tlak v poznejšem življenju.
Zaradi vseh tveganj je ključno, da nosečnica takoj preneha kaditi. Mnogim je že uspelo in v Sloveniji je na voljo veliko oblik brezplačne pomoči, kot so svetovanje pri zdravnikih ali farmacevtih, skupinska podpora v zdravstvenih domovih in svetovalni telefon za opuščanje kajenja (080 2777). V skrajnih primerih je pri nosečnicah možna tudi nikotinska nadomestna terapija (NTR), vendar izključno pod nadzorom ginekologa. Tveganje za plod je v primeru omenjenega zdravljenja manjše kot pri nadaljevanju kajenja, vendar je še vedno potrebna previdnost, je pojasnil dr. Tomaž Čakš.
Koristi prenehanja kajenja
Dr. Čakš opozarja, da "med nosečnostjo ni varne količine cigaret, e-cigaret ali vejpov. Ob vsakem dimu oziroma vdihu se sprostijo škodljive kemikalije, ki dosežejo plod in škodijo tudi zdravju nosečnice." Opustitev kajenja v katerem koli obdobju nosečnosti pa prinese takojšnje koristi za mater in otroka. Že dan po prenehanju se poveča dotok kisika do ploda, kar pozitivno vpliva na razvoj pljuč in zmanjša tveganje za mrtvorojenost.
Kajenje prav tako vpliva na dojenje. Matere, ki kadijo, imajo več težav z dojenjem in pogosto hitreje prenehajo dojiti. Nikotin v materinem mleku ima tudi škodljive učinke na otroka, saj se kopiči v višjih koncentracijah kot v krvi.
Pasivno kajenje in vpliv na otroka
V prostorih, kjer kadijo kadilci, tudi nekadilci vdihavajo tobačni dim in iste škodljive snovi kot kadilci. Do izpostavljenosti lahko pride tudi na prostem, v bližini kadilcev. S pasivnim kajenjem vdihnemo količinsko nekaj manj škodljivih snovi kot pri kajenju, vendar je dolgotrajna izpostavljenost pasivnemu kajenju dokazano škodljiva. Varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu ni. Ob kratkotrajni izpostavljenosti se lahko pojavijo vzdraženost oči, nosu in grla, glavobol in slabost, ob dolgotrajni in ponavljajoči se izpostavljenosti pa resne in nevarne posledice za zdravje, podobne škodljivim učinkom kajenja pri kadilcih. Za učinke pasivnega kajenja so še posebej občutljivi dojenčki, majhni otroci, še posebej otroci z astmo in drugimi kroničnimi boleznimi dihal, nosečnice in bolniki s kroničnimi boleznimi. Škodljivi učinki na zdravje se lahko začnejo že pred rojstvom, če nosečnica kadi ali je izpostavljena tobačnemu dimu drugih. Nikotin prehaja skozi posteljico v plod ter vpliva na dihanje in krvni obtok, saj dobi plod manj kisika in hranilnih snovi.
Dojenčki in otroci, ki so izpostavljeni tobačnemu dimu, pogosteje zbolijo in pogosteje potrebujejo zdravnika. Njihova pljuča se slabše razvijejo, zmanjšajo se pljučne funkcije, pogosteje zbolijo za bronhitisom ali pljučnico, pogosteje kašljajo in piskajo pri dihanju, pri njih se lahko pojavi astma ter imajo hujše in pogostejše napade astme. Pasivno kajenje je lahko vzrok nenadne smrti dojenčka (t.i. smrt v zibki). Zaščitite otroke, družinske člane in sebe pred pasivnim kajenjem. V največji možni meri poskušajte zagotoviti, da nihče ne kadi v bližini vas in vaših otrok, kar velja tako za prostore, kot tudi za prevozna sredstva. Tisti, ki kadijo, naj kadijo zunaj, saj zgolj odpiranje oken ne zadošča.
Zaključek
Kajenje v nosečnosti predstavlja resno tveganje za zdravje tako matere kot otroka. Strupene snovi iz tobačnega dima, ki prehajajo skozi materin krvni obtok, lahko povzročijo številne škodljive posledice za nerojenega otroka, vključno z zmanjšano rastjo, nižjo porodno težo, prezgodnjim porodom, prirojenimi napakami in celo sindromom nenadne smrti dojenčka. Poleg neposrednih vplivov na plod, kajenje povečuje tudi tveganje za zaplete med nosečnostjo, kot so predležeča ali prezgodaj ločena posteljica. Po rojstvu se lahko pri dojenčkih pojavijo znaki abstinence, kasneje pa se poveča dovzetnost za respiratorne okužbe in druge zdravstvene težave.
Zavedanje o nevarnostih kajenja v nosečnosti je ključnega pomena. Strokovnjaki poudarjajo, da je najučinkovitejši ukrep za izboljšanje zdravja nosečnice in otroka popolna opustitev kajenja, idealno že pred načrtovano nosečnostjo. V Sloveniji so na voljo različne oblike brezplačne pomoči za prenehanje kajenja, vključno s svetovalnim telefonom, individualnim svetovanjem in skupinskimi delavnicami. Tudi če nosečnica ne more povsem opustiti kajenja, je vsaka zmanjšana količina cigaret in čimprejšnja prekinitev v nosečnosti koristna.
Pomembno je tudi poudariti, da ni varne ravni izpostavljenosti tobačnemu dimu, kar pomeni, da je škodljivo tudi pasivno kajenje. Nosečnice in otroci so še posebej ranljivi za škodljive učinke tobačnega dima. Zato je ključno zagotoviti okolje brez tobačnega dima, tako doma kot v prevoznih sredstvih. Odločitev za prenehanje kajenja je odločitev za bolj zdravo prihodnost tako za mater kot za otroka.
tags: #kajenje #v #nosecnosti #3 #dimi