Nošenje dojenčka po stopnicah je lahko izziv za marsikaterega starša, zlasti v prvih mesecih življenja, ko je dojenček še posebej občutljiv in potreben ustrezne podpore. Z razvojem tehnologije in razumevanja otrokovega razvoja so se pojavile številne metode in pripomočki, ki olajšujejo to nalogo. Ključnega pomena je pravilno ravnanje z dojenčkom, znano tudi kot 'baby handling', ki zajema vse dejavnosti z dojenčkom, od dvigovanja do nošenja. Ta pristop ni zgolj vprašanje udobja, temveč ključno prispeva k pravilnemu motoričnemu in celostnemu razvoju otroka.
Razumevanje osnov 'Baby Handlinga'
'Baby handling' je angleški izraz, ki se nanaša na pravilen način ravnanja pri vseh dejavnostih z dojenčkom. Ko dojenčka pravilno držite, mu dejansko pošiljate informacije otrokovim možganom o tem, kakšni naj bi bili gibi. Dojenčkovi možgani si te položaje zapomnijo in ko bo otrok nekega dne, v bližnji prihodnosti, pripravljen ponoviti te gibe, jih bo ponovil, kot ste ga učili v prejšnjih mesecih. Ta princip je še posebej pomemben za nevrološko ogrožene otroke v prvih treh mesecih, vendar je znanje o pravilnem ravnanju nujno za vse starše.
Osnovna pravila ravnanja z dojenčkom se nanašajo na položaj dojenčkovih rok in vrtenje trupa. Roke naj bodo med vsemi aktivnostmi pred dojenčkovim telesom in nikoli ne smejo zaostajati za trupom. Vrtenje trupa je pomembno, ker razvija gibljivost telesa in moč mišic trupa. V prvih treh mesecih dojenček ne more nadzorovati gibov glave, zato starši veliko pozornosti namenjajo podpori glave.
Najpogostejša napaka, ki jo starši naredijo, je, ko pri dvigovanju dojenčka iz ležečega položaja z eno roko podpirajo vrat in glavo, z drugo pa zadnjico in hrbet. Pri dvigovanju dojenčka na ta način otrokove roke padejo za telo, kar je napačen položaj. Dojenčka je treba pravilno dvigovati bočno. Glava in trup naj bosta v isti liniji, otrokove roke in noge pa naj bodo rahlo pokrčene pred telesom. Ko dojenčka spuščamo, je vrstni red obrnjen.
Pravilno dvigovanje in polaganje dojenčka
Dvigovanje dojenčka: Ko je otrok obrnjen na desni bok, mu z levo roko držimo naprej pokrčeno desno nogo, nato svojo levo roko samo pomaknemo naprej med otrokovimi nogicami do njegove desne rame, kjer svojo dlan položimo pod otrokovo ramo, lice oziroma glavo. Ko je naša roka pod otrokovo ramo, desno roko od komolca do prstov položimo na otrokovo zadnjico, hrbet in glavo. Pazimo, da s prsti pridemo na glavico in ne za vrat. Nato otroka z desno roko položimo na levo roko in z njima rahlo stisnemo (s celima rokama od komolcev do prstov) otroka ter ga počasi dvignemo, najprej glavo, nato ramena in nazadnje medenico. Tako dvigamo otroka, pri katerem nadzorovanje glave še ni dobro razvito. Pri starejšem otroku, ki glavo že nadzoruje, je postopek enak, le da s prsti obeh rok ne sežemo na glavo, ampak le do ramen, pri dvigu otroka pa s svojo desno roko otrokovo levo ramo rahlo potisnemo navzdol, da sam dvigne glavo od podlage. Popolnoma enako ravnamo, če ga želimo dvigniti z drugega boka, le naše roke se zamenjajo.
Polaganje dojenčka: Ko želimo otroka položiti na desni bok, je naša leva roka med otrokovimi nogami položena na trup in pod otrokovo desno ramo. S svojo desno roko smo na otrokovem levem boku, delno hrbtu, in nadzorujemo položaj leve rame in glave. Ko otrokova medenica pride v stik s podlago, z obema rokama še vedno čvrsto držimo otroka. Preden spustimo na podlago še ramo, poskrbimo, da sta obe otrokovi roki usmerjeni naprej. Ko je rama na podlagi, jo spustimo in nadzorujemo še glavo, dokler tudi ta ni na podlagi. Čim starejši je otrok, tem bolj bo sodeloval in več bo naredil sam. Ko vidimo, da otrok sam nadzoruje glavo, mu to pustimo, prav tako tudi, ko se sam opre na roko pri polaganju. Enako ravnamo pri polaganju na drugi bok, zamenjamo le svoji roki.
Pravilen dvig dojenčka z boka
Pravilno držanje in pestovanje dojenčka
Mnogi starši delajo napako, da dojenčka prehitro pestujejo preveč v sedečem oz. dvignjenem položaju. Do 3. meseca naj bi dojenčka držali le v pol-ležečem položaju, na trebuščku, na boku in tako, da ga v naročju nosimo z njegovim hrbtom naslonjenega na naše telo. Manjši kot je dojenček, bolj je pomembno, da upoštevamo to pravilo. Pri novorojenčkih je zelo priporočljiv t.i. položaj lunice (pol-ležeč položaj), vsekakor pa morajo biti starši pozorni na zategovanje otroka in rinjenje glavice nazaj ali v eno smer. Do rinjenja glavice ali zategovanja celega telesa lahko prihaja pri krčih, ki so pogost spremljevalec prvih treh mesecev otrokovega življenja.
Ne glede na to, v katerem položaju držimo majhnega dojenčka, je pomembno, da mu v zadostni meri podpiramo najširši del njegove glavice. Da bi se otrok v obe strani telesa enakomerno razvijal in krepil svoje mišice, moramo starši skrbeti za to, da ga izmenično držimo na eni in na drugi strani svojega telesa in na ta način skrbimo za enakomeren razvoj. Pri držanju in pestovanju dojenčka v naročju je pomembno tudi, da ima dojenček vedno obe rokici spredaj in ne, da eno pušča zadaj, kar se pogosto dogaja. To namreč povzroča asimetrijo dojenčkovega telesa. Če ga nosimo obrnjenega na bok, potem mora biti njegov hrbet tesno ob našem trupu, zgornja nogica dojenčka pa naj bo pokrčena.
Pravilno držanje dojenčka v naročju: Ko smo dojenčka dvignili v naročje z boka, ga moramo, če ga želimo pravilno držati v naročju, dati v ustrezen položaj. Tako ga držimo tisti trenutek, ko smo ga dvignili in potem samo zamenjamo roke in ga preprimemo. Dojenčka si namestimo na sredino svojega telesa in njegovo medenico podpremo z roko, s katero držimo nogo. Tukaj narahlo potegnemo navzgor, da rahlo podaljšamo njegovo stran telesa, ki je oddaljena od nas. Druga roka je pomembna za oporo glave. Z drugo roko ga ne držimo za roke, noge, pomembno je, da je komolec oziroma opora naše roke na najširšem delu glave. Nikakor ne smemo podpirati glavo v predelu vratu, ker potem dojenček avtomatsko spusti glavo nazaj. Obe roki morata biti usmerjeni naprej, ne sme se zgoditi, da dojenček pušča roko zadaj, ker lahko po večjih ponovitvah poveča asimetrijo oziroma neskladnost njegovega telesa. Obe roki naprej, spodnjo roko, s katero držimo oporo za medenico, moramo nogice pokrčiti vsaj za 90 stopinj, da naredimo položaj stolčka, s tem omogočimo, da je dojenček čim bolj aktiven v predelu trebuha in da lažje kontrolira glavo.
Položaj pravilnega držanja dojenčka na boku: Iz tega položaja lahko dojenčka obrnemo v položaj na boku. Preprimemo roki. Z roko, ki podpira glavo, primemo pod medenico in njegovo roko, drugo roko damo med nogami naprej na bok njegovega telesa. Ko ga enkrat držimo, ga obrnemo na bok, tako da je njegov hrbet ob našem trupu. V tem položaju je zopet pomembno, da podpiramo njegovo glavo s svojo roko, da ne vidi glava navzdol oziroma nazaj. Pomembno je tudi, da je zgornja noga pokrčena. Vse to dosežemo tako, da naše komolce prepeljemo naprej. Podpiramo ga delno na boku, delno na trebuhu in ga lahko čvrsto pritisnemo ob svoje telo, da njegovo težo lažje nosimo. Obe roki sta obrnjeni naprej, ne sme se zgoditi, da spodnja roka ostaja zadaj, spodaj pod našimi rokami.
Obračanje v trebušni položaj: Iz bočnega položaja lahko dojenčka obrnemo tudi na trebušni položaj. S tem da primemo njegovo rokico, primemo za zgornji del roke, roko skušamo obrniti tako, da je dlan čim bolj obrnjena proti njegovemu obrazu. Njegovo roko rahlo povlečemo naprej, spodnjo roko počasi premikamo na trebuh. s tem dosežemo, da sta obe dojenčkovi roki obrnjeni naprej čez našo roko, s spodnjo roko mu dajemo oporo na trebuhu. Ne sme se zgoditi, da roka ob našem telesu ostane dol, ker je s tem dojenček naslonjen na obraz. S tem izteguje glavo nazaj. Obe roki morata biti čez našo roko, s tem ima dojenček dodaten prostor med roko in njegovim obrazom.
Pravilno držanje dojenčka, ko naslonimo na svoje telo: Dojenčka lahko nosimo tudi na drugačen način, s tem da ga naslonimo na svoje telo. Pri tem načinu mora dojenček vsaj malo že znati obvladovat svojo glavo. Vsa teža dojenčka je na naši spodnji roki in ga držimo z roko za njegovo stegne oziroma za kolk. Zopet je pomembno, da ni samo to, da ga držimo, ampak da malo potegnemo navzgor in navzven. S tem držimo aktivnost v njegovem trupu, obe roki morata biti obrnjeni naprej. Pomembno je, da je teža dojenčka na spodnji roki, zgornja roka je samo za dodatno oporo, kot nekakšna ograjica, če spustimo spodnjo roko, potem dobimo iztegnjene noge in dobimo vso težo na zgornji roki. To ni dobro za dojenčka, s tem dojenčku odvzamemo aktivnost. Se pravi noge pokrčene, vsaj 90 stopinj, držimo rahel nateg, nogice visijo čez naše roke, rokici sta obrnjeni naprej. Če dojenček glave še ne kontrolira zadostno, lahko naredimo položaj, tako da ga primemo za obe nogici, rahlo privzdignemo navzgor njegovo medenico. S tem dosežemo, da dojenčkova glava počiva na našem telesu. Rokice so sproščene. Če v tem položaju dojenček rokice preveč obrača nazaj oziroma jih zateguje nazaj, potem je bolje, da ta položaj izpustimo.
Nošenje dojenčka v nosilki: Ključni vidiki
Nošenje dojenčka v nosilki je vedno bolj priljubljeno, saj omogoča staršem večjo mobilnost, medtem ko dojenček ostaja v varnem in bližnjem stiku. Vendar pa je izbira in pravilna uporaba nosilke ključnega pomena za zdrav razvoj otroka.
Proizvajalci nosilk pogosto priporočajo določene načine uporabe, vendar je pomembno vedeti, da to ne drži vedno. Nosilka mora otroka vedno podpirati tako, da sta obe stegni podprti do kolen. Položaj kolkov, kolen in gležnjev naj bo 90°. To zagotavlja pravilen razvoj kolčnih sklepov in preprečuje morebitne težave.
Nosilka za nošenje dojenčka je kot oblačilo: vsekakor jo je treba najprej pomeriti, da vidimo, ali dojenčka lepo objame in ga dobro podpira, udobna pa mora biti tudi za nosača. Laiki običajno ne opazijo pomembnih detajlov, kot je pravilna podpora hrbtenice in glave. Pri izbiri nosilke se ne smemo slepo ravnati le po otrokovi starosti ali teži. Tako kot odrasli so si tudi otroci po konstituciji različni. Ima otročiček dolge noge? Krepak trup? Bolj kot višina in teža je pomembna prilagoditev nosilke otrokovi postavi.
Čeprav se ponaredki originalnih nosilk zdijo cenejši, je nakup ponaredka pogosto metanje denarja skozi okno. Ti izdelki pogosto ne izpolnjujejo varnostnih in ergonomskih standardov, kar lahko ogrozi zdravje dojenčka.
Človeški mladički so po naravi "nošenčki". Ko so razvojno pripravljeni, gredo iz naročja, shodijo, stečejo. Z nošenjem ne moremo pretiravati, saj dojenčka tako ali tako tudi podojimo, nahranimo, preoblečemo, umijemo, ga odložimo itd. Pri nošenju v nosilki je pomembna izbira ustrezne nosilke glede na namen uporabe in otrokovo starost ter razvoj.
Uporaba ostale opreme: Stolček za hranjenje, avtomobilski sedež, voziček
V obdobju, ko dojenček postaja čedalje bolj aktiven in raziskuje okolico, je pomembna tudi ustrezna oprema za hranjenje, potovanja in sprehode.
Stolček za hranjenje: Dokler se vaš dojenček ne zna samostojno usesti, ga hranite v svojem naročju. Ko pa napoči čas, ko se vaš dojenček že samostojno usede, ga iz naročja lahko prestavite v stolček za hranjenje. Stolček naj ne bo premehek. Pomembno je, da ima čvrsto naslonjalo in čvrsto sedišče. Položaj stolčka naj bo tak, da otroku omogoča čim bolj pokončen položaj. Nagibanje naslona nazaj pri hranjenju nikakor ni priporočljivo. Otrok naj sedi aktivno, vzravnano in čim bolj pokončno. Stolček za hranjenje naj ima tudi naslonjalo oziroma poličko za nogice. Dobro je, če je polička nastavljiva po višini, saj boste tako stolček lahko prilagajali z rastjo vašega otroka. V stolčku za hranjenje dojenčka ne pripenjamo s pasovi čez rame, saj to otroku odvzame aktivno držo. Položaj otrokovih kolkov, kolen in gležnjev naj bo 90°. Bolje kot mizica pri stolčku za hranjenje je, da otroka s stolčkom posedite k vaši mizi, kjer bo jedel skupaj z ostalo družino.
Avtomobilski sedež: Prav tako kot za stolček za hranjenje velja, da ga lahko začnemo uporabljati, ko se otrok samostojno usede, enako velja tudi za avtomobilski sedež. Naslonjalo in sedišče naj bosta čvrsta in čim bolj ravna. Prehod med naslonjalom in sediščem naj bo 90° in naj ne bo zaobljen, kot je pri lupinici. Sedež naj ne bo preširok, da daje otroku občutek stabilnosti.
Voziček: V tem obdobju dojenčka že lahko pričnemo voziti z vozičkom v pokončnem položaju. Tudi, če se otrok še ne usede povsem samostojno, ga v vozičku lahko posedemo takrat ko vidimo, da je pri sedenju v našem naročju dovolj stabilen, da zadrži položaj. Tudi za voziček velja, naslonjalo in sedišče naj bosta udobna a hkrati dovolj čvrsta. V sedečem položaju otroka vozimo v čim bolj pokončnem položaju (90°) in ne spuščamo naslonjala v pol ležeč ali kakršen koli drug položaj, razen ležečega. Saj takrat, ko teža otrokovega telesa ne pade pravokotno na podporno ploskev, otrok ni dovolj aktiven, se ne more vzravnati od podporne ploskve in v tem položaju tudi najlažje spodnaša zadnjico naprej, kar pa je daleč od kakovostnega sedenja. S pasovi dojenčka ni potrebno pripenjati čez zgornji del trupa, pomembno je, da ga dovolj čvrsto pripnemo s pasovi okoli medenice, položaj zgornjega dela trupa naj otrok nadzoruje sam. Če tega še ni zmožen, ga v vozičku do takrat vozite v ležečem položaju. Tudi v vozičku naj bo položaj kolkov, kolen in gležnjev 90°, kar pomeni, da mu oporo za nogice spustite navzdol.
Ostali pomembni vidiki za razvoj dojenčka
Zobna ščetka: Ko vašemu dojenčku zrastejo prvi zobki in seveda tudi kasneje, ko jih zraste še več, je potrebno začeti s čiščenjem le teh. Pomembna je pravilna izbira zobne ščetke. Ščetka za vašega dojenčka oziroma otroka, ne sme biti predebela, del na katerem se nahajajo ščetine, naj bo čim tanjši in čim ožji. Ščetka mora biti lepo zaobljena. Ščetine naj bodo mehke, ozke in ne predolge, postavljene naj bodo največ v treh vrstah, drugače je ščetka preširoka. Električne zobne ščetke za dojenčke in otroke niso primerne.
Igrače: Igrače naj bodo v tem obdobju raznovrstne, različnih oblik, materialov, čim bolj naj vzpodbujajo dojenčkovo gibanje. Tudi zvočne igrače in pesmice bodo vedno bolj zanimive. V tej starosti bo sigurno postalo zanimivo spuščanje predmetov na tla in opazovanje kaj se z njimi zgodi. Udarjanje z dvema igračama skupaj, ali z eno ob tla, ali kaj drugega, bo prav tako postalo zabavno. Ob raziskovanju prostorov in njihove vsebine pa bo igrača hitro postala vsaka stvar, ki bo vašemu malčku prišla pod roke, tudi če ni to njen prvotni namen.
Dovolj prostora: Ker v tem obdobju dojenčki začnejo raziskovati prostor je ključnega pomena, da ga pri tem ne omejujete. Vsekakor pa mu je potrebno zagotoviti varnost. Pri raziskovanju prostorov in njihove vsebine mu poskušamo pustiti čim bolj prosto pot in ga pri tem vzpodbujati.
Zaključek
Pravilno ravnanje z dojenčkom, ne glede na aktivnost, je temelj njegovega zdravega razvoja. Od pravilnega dvigovanja in polaganja, preko ustreznega držanja v naročju in uporabe nosilk, do izbire primerne opreme za hranjenje in potovanja - vse to prispeva k otrokovi varnosti, udobju in optimalnemu motoričnemu razvoju. Starši naj se izobražujejo o teh praksah, saj jim bodo olajšale vsakdan in pomagale pri vzgoji zdravega in samozavestnega otroka.