Za mnoge ženske in pare, ki se soočajo z neplodnostjo, je postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo (IVF) preplet upanja, strahu, poguma in potrpežljivosti. Velikokrat preteče nekaj let, preden par dobi svojega otročka, in v tem času ima še posebej ženska lahko občutek, kot da je v vrtincu čustev, ki se enkrat vrti hitreje, drugič počasneje, zelo težko pa iz njega izstopi. Morda slišiš zgodbe o “čudežnih” nosečnostih, a redkeje izveš za vse korake, ki jih ženska prehodi do tja.
Kaj sploh je uspešen IVF?
Uspešnost IVF-a se običajno meri v stopnji nosečnosti na cikel ali v stopnji živorojenosti, to pomeni, da se nosečnost uspešno zaključi z rojstvom otroka. Statistični podatki, torej koliko procentov imaš možnosti, da bo postopek glede na tvoja leta in število poskusov uspel, so ti lahko v pomoč v smislu, da si ustvariš realno sliko in si ne ustvarjaš iluzij o tem, kako vsemogočna je medicina. Po drugi strani pa lahko uspešnost znotraj posameznega postopka meriš tudi na zelo mikro in subjektivnem nivoju. Morda se tega ne zavedaš, a uspeh lahko iščeš tudi v neuspelem poskusu. Zveni nenavadno? Je zate uspeh, da se zamotiš in koristno preživiš čas med čakanjem na določen pregled ali test? Je zate uspeh, da ti je uspelo izgubiti 10 kg, kar ti poveča možnosti v naslednjem poskusu? Je zate uspeh, da si postavila osebno mejo in jasno dala vedeti ljudem, ki se jih vajina situacija ne tiče, naj se ne vtikajo in ti postavljajo neprimernih vprašanj in komentarjev? Vsi taki mikro uspehi so tudi del izzivov, s katerimi se boš srečevala na svoji IVF poti.
Oploditev in vitro (IVF), splošno znana tudi kot “umetna oploditev”, predstavlja napredno tehnologijo oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), ki nudi upanje posameznikom oziroma parom v boju z različnimi oblikami neplodnosti. Proces spočetja se tako zgodi “v epruveti”, ko se jajčne celice in semenčice združi zunaj telesa, v nadzorovanem laboratorijskem okolju. IVF postopek se svetuje paru, kjer je ugotovljena nepojasnjena neplodnost, različne oblike ženske neplodnosti, kot je pozno reproduktivno obdobje, odsotni ali neprehodni jajcevodi, motnje ovulacije (PCOS), endometrioza, ponavljajoče izgube nosečnosti, genetski vzroki ali neuspele druge oblike zdravljenja neplodnosti (npr. IUI).
Dejavniki, ki vplivajo na uspešnost IVF-a
Za uspešen IVF ni enega preprostega recepta, ki bi identično deloval pri vsaki ponovitvi vsakega para. Gre za preplet številnih dejavnikov, ki se morajo izpolniti v pravem zaporedju in vključuje tako medicinsko znanje, kot vajino čim boljše telesno in čustveno stanje ter konec koncev tudi nekaj višje sile ali sreče, kot želiš to poimenovati. Vsekakor so pomembni: primerna starost ženske (manj kot 35 let, 40 je že res zelo visoka, sploh če si ne želita darovane jajčne celice), kakovost jajčec in semenčic, ki z leti upada, odvisna pa je tudi od zdravja obeh partnerjev, njune prehrane, količine stresa, kvalitete in količine spanca, razvad kot je kajenje, alkohol ali droge. Glede na to, da je cilj rojstvo zdravega otroka, ni dovolj, da se le pridobi zdrave celice, ampak tudi, da pride do ugnezditve, zato je zelo pomembno zdravstveno stanje maternice, ki mora biti pripravljena na sprejem zarodka. Prisotnost miomov, endometrioze ali drugih sprememb lahko vpliva na ugnezditev.
Nadalje je pomembno, da imata oba s partnerjem primerno telesno težo, ki je odvisna od vajinega življenjskega sloga, torej ustrezne prehrane in gibanja. Zelo priporočljivo je tudi preveriti stanje mineralov in vitaminov v krvi in po potrebi dodajati ustrezne prehranske dodatke, ki so ključni v prenatalnem obdobju, kot so folna kislina, D vitamin, železo in magnezij.
V Sloveniji imajo vsi pari, ki so upravičeni do oploditve z biomedicinsko pomočjo, iz naslova zdravstvenega zavarovanja pravico do 6 IVF postopkov za prvega otroka in 4 IVF postopke za vsakega nadaljnega otroka. Trenutno (2023) v Sloveniji v polnem obsegu delujeta dva IVF centra - Klinični oddelek za reprodukcijo v Ljubljani (UKC LJ) in Oddelek za reproduktivno medicino in ginekološko endokrinologijo v Mariboru (UKC MB). Zdravljenje s pomočjo darovanih spolnih celic (ženskih ali moških) se izvaja le v Ljubljani in Mariboru, vendar so zaradi hudega pomanjkanja darovalk in darovalcev čakalne dobe dolge več let. V Sloveniji lahko svoje spolne celice darujejo zdravi posamezniki, in sicer ženske stare med 18 in 35 let ter moški stari med 18 in 55 let. Celice se lahko daruje do rojstva otrok v dveh družinah. Zdravljenje s sočasno uporabo darovane moške in ženske spolne celice ni dovoljeno. Prav tako ni mogoče darovati že nastalih zarodkov.
Pomen psihološke podpore pri izzivih tekom IVF
IVF je čustveni vrtiljak. Dodaten in morda zate čisto nov stres, občutek krivde ali osamljenosti lahko močno vplivajo na počutje in včasih celo na potek zdravljenja. Psihološka podpora, pogovor s partnerjem, prijateljicami ali terapevtom lahko prinese neverjetno olajšanje. Dejstvo, da te posluša nekdo, ki te zares razume, ti stoji ob strani in te podpira brez nepotrebnih nasvetov, je torej zate tam, ko to rabiš, je neprecenljivo.
Ko rezultat ni takšen, kot si si želela in imaš občutek, da ni več upanja
Ko se poskus konča brez pozitivnega testa, se svet za trenutek ustavi in sesuje. Vendar neuspeh enega postopka največkrat ne pomeni konca poti. Zdravniki pogosto po prvem ciklu pridobijo dragocene informacije o odzivu telesa, dozah hormonov in kakovosti zarodkov - kar je podlaga za izboljšanje naslednjega poskusa. V takem primeru si dovoli žalovati, a ko neuspeh predelaš, si dovoli čutiti isto željo še naprej. Zelo pomembno je, da se tudi v mislih fokusiraš na to, da si otroka želiš in ne zgolj upaš, da bo naslednji poskus uspel. Razlika je v tem, da pri tem, ko imaš željo, ostajaš aktivna in sama po svojih najboljših močeh iščeš načine, kako izboljšati možnosti uspeha v naslednjem poskusu, pa tudi (zelo pomembno) pri iskanju novih smislov življenja, ki ti bodo dajali veselje in zadovoljstvo. Slednje ni v rokah ginekologov, ampak le v tvojih. Zato zgolj upati, da bo uspelo, v takih primerih ni primerno, saj sama ostajaš preveč pasivna in dobiš občutek, da nimaš nobene kontrole nad dogajanjem.
Bodi prijazna do sebe - IVF ni tekmovanje, temveč pot, ki zahteva veliko potrpežljivosti, prilagajanja, odpovedovanja in soočanja s svojimi temnimi platmi. Kdaj boš jezna nase, ker imaš določene misli ali ker nečesa ne boš zmogla storiti. Kdaj boš imela slabo vest, ker si nadrla partnerja in nanj stresla slabo voljo. Kdaj boš naveličana vseh neuspehov in boš krivila vesolje, ker spadaš v skupino ljudi, ki bi bili najboljši starši, pa ne veš, ali se ti bo ta želja izpolnila. Ja, IVF pot ima navadno veliko vzponov in padcev, a če je tvoja želja po otroku velika, vztrajaj na tej poti, dokler je to zate dobro in znotraj tvojih postavljenih mej. Ljudje imamo različne kapacitete in različno začrtane meje znotraj katerih nam je prijetno, zato poslušaj sebe in ne počni nečesa samo zato, da nimaš slabe vesti, da nisi poskusila vsega.
Kaj je embrio oz. zarodek?
Je rezultat, ko uspešno združijo semenčico in jajčece. Gre za popolnoma novo človeško bitje v zelo zgodnji fazi razvoja. V pravem okolju in pravih okoliščinah bo zarodek rasel in se razvijal, dokler ne bo prišlo do poroda, ko dobimo novorojenčka. Ta otrok nato raste, kasneje postane mladostnik, odrasel in še ostarel človek.
- Normalen način spočetja otroka vključuje fizično združitev moškega in ženske. Pri posegu IVF pa je vključenih več ljudi (ginekolog, embriolog,..). Da IVF uničuje skupne pojme starševstva, pove tudi naslednji podatek. Otroci, ki so spočeti iz darovalčeve sperme ali jajčeca, imajo kasneje v življenju težave z identiteto, saj ne vedo, kdo je njihov biološki oče oz.
- Da bi povečali možnost za uspeh pri IVF, vključujejo diagnostične in presejalne postopke z namenom, da bi dobili »najboljšega otroka«. Na primer, seme pripravijo v laboratoriju tako, da ga centrifugirajo in s tem pridobijo samo najboljše in najgibljivejše semenčice. IVF klinike uporabljajo tudi predimplantacijsko genetsko diagnostiko (PGD). Pri tem postopku zarodku odvzamejo nekaj celic in jih pošljejo na genetsko preiskavo. Tako odkrijejo zarodke z ali brez kromosomsko-genetskih nepravilnosti. To se zdi mogoče privlačno, če si obupno želiš otroka. Ampak v teh postopkih izločijo »nezaželene otroke« in iščejo samo perfektne.
- IVF se uporablja od leta 1978 in že več kot 5 milijonov otrok je bilo rojenih s pomočjo umetne oploditve. Kljub temu še niso znani v celoti dolgoročni učinki IVF. Neka študija, predstavljena v »American Academy of Pediatrics« kaže, da obstaja povečano tveganje za prirojene napake pri otrocih rojenih iz IVF postopka.
- Kljub obljubam, IVF ni tako uspešna. V letu 2012, glede na statistične podatke Društva za reprodukcijo (Society for Assisted Reproduction) je samo 35,9% od IVF ciklov povzročilo nosečnost; le 29,4% ciklov je imelo za posledico rojstvo.
- Da bi povečali možnost uspeha pri IVF, ustvarijo v vsakem ciklu več zarodkov (okrog 10). Vendar ni varno in efektivno, če bi vse naenkrat vstavili v žensko.
- Število zarodkov, ki ne preživijo presejalnega ali implantacijskega procesa in dilema viška zamrznjenih zarodkov jasno kažejo na to, da IVF vključuje to, da je veliko zarodkov (novih življenj) »odpadkov«.
- Včasih prenesejo v žensko več zarodkov, saj pričakujejo, da se bo vsaj eden od njih vgnezdil. Od prvotnega števila vgnezdenih zarodkov jih velik odstotek spontano umre.
- Postopek IVF zahteva od ženske, da opravi hormonsko stimulacijo za proizvodnjo več jajčec za kasnejšo oploditev. Tukaj obstaja tveganje, kot je sindrom hiperstimulacije jajčnikov, ki nastane zaradi prekomerne odzivnosti na spodbujanje rasti foliklov.
- Zdrava ženska in moški sta po nezaščitenem spolnem odnosu v določenem obdobju sposobna spočeti otroka. Če to ne gre, je najverjetneje neka medicinska motnja pri enem izmed njiju ali pri obeh. Medtem, ko imata vse pogoje, da bi bila lahko diagnosticirana in zdravljena, jima IVF pri tem ne bo veliko pomagal, saj je v veliki meri osredotočen na oploditev z biomedicinsko pomočjo.
- IVF popredmeti ženske, saj jih želi obravnavati kot sredstvo za rojstvo otrok, ne pa kot celovite osebnosti. Več milijard dolarjev »težka« IVF industrija združuje potrošniško miselnost in plen po zelo naravni želji za otrokom. Deluje po principu odstranjevanja vzrokov neplodnosti.
Je etična metoda zdravljenja neplodnosti in v primerjavi z umetno oploditvijo daje boljše rezultate. Posvojitev je poseben klic. To je klic, ki mora v zakoncema dozoreti. Vprašajmo se, ali smo poklicani tudi mi. Posvojitev je dejanje ljubezni. Zakonca si želita otroku podarjati svojo ljubezen. Predpogoj za posvojitev je, da v nekem trenutku sprejmemo dejstvo, da ne moremo zanositi. Kljub temu da zakonca ne moreta imeti otrok, je njun odnos in njun zakon lahko nadvse rodoviten. Kajti rodovitnost para ni vezana zgolj na zmožnost rojevanja, ampak le-ta sega daleč izven maternice. Številni pari komaj ob izkušnji neplodnosti »spoznajo« svoje novo poslanstvo v življenju in tako najdejo svojo novo rodovitnost, ki jih izpolnjuje.
What is Preimplantation Genetic Testing? - PCRM Fertility Clinic
Izkušnje in čakalne dobe v Sloveniji: Mariborski center in profesor Vlaisavljevič
Na forumih se pogosto pojavljajo vprašanja o čakalnih dobah in izkušnjah s posameznimi centri. Posebej se izpostavlja mariborski center in profesor Vlaisavljevič, ki ga mnogi označujejo kot najbolj priznanega strokovnjaka na tem področju v Evropi. Pari iz Hrvaške in drugih držav pogosto prihajajo v Slovenijo, ker jim drugje ne morejo več pomagati.
"Prof. Vlaisavljevič je najbolj priznan zdravnik na tem področju v vsej Evropi. On poučuje na Danskem, Angliji, Nemčiji… Iz Hrvaške zelo radi pošljejo neplodne pare, ki jim več ne znajo pomagat tja, k njemu… Midva osebno sva z njim fuuullll zadovoljna! Je super zdravnik in še stokrat boljši človek! Čakalne vrste so pri njem resda dolge, ampak se splača vstrajat. 😉" - navaja ena izmed uporabnic.
Drugi dodajajo, da je pri dr. Vlaisavljeviču čakanje vredno, saj je mariborski center "pri nas nima konkurence". Čeprav so čakalne vrste lahko dolge, se pari odločajo zanj zaradi njegovega ugleda in uspešnosti. Nekatere uporabnice poročajo o čakanju na postopek PGD, ki vključuje genetsko svetovanje in preiskave, kar lahko še dodatno podaljša čas do začetka zdravljenja. Birokracija in odobritve genetskih konzilijev lahko predstavljajo pomemben faktor pri dolžini čakalnih dob.
Postopek IVF in PGD: Praktični vidiki
Za tiste, ki se prvič srečujejo z možnostjo IVF in PGD, se poraja vrsta vprašanj glede samega postopka, potrebnih dokumentov, čakalnih vrst, stroškov in bolečinosti posegov.
- Potrebni dokumenti in komisija: Običajno je potreben napot na specialistični pregled pri specialistu za neplodnost. Samoplačniški pregled lahko pospeši postopek. V primeru PGD je potrebno tudi genetsko svetovanje in odobritev genetskega konzilija.
- Čakalne vrste: Čakalne dobe se lahko razlikujejo med posameznimi centri in glede na vrsto postopka. V primeru samoplačniškega postopka so lahko krajše, vendar so stroški bistveno višji. Za PGD se lahko čakalna doba podaljša zaradi dodatnih genetskih preiskav in konzilijev.
- Bolečina punkcije: Punkcija jajčnikov je lahko boleča, vendar se bolečina razlikuje od posameznice do posameznice in je odvisna od praga bolečine. Običajno se jo izvede v kratkotrajni narkozi ali lokalni anesteziji.
- Čas od punkcije do prenosa zarodka: Odvisno od dolžine postopka. Pri "dolgih" postopkih se prenos zarodka izvede 22. dan ciklusa ali 5 dni po ovulaciji v naslednjem ciklusu. Pri "krajših" ali spontanih ciklusih se prenos lahko zgodi že v istem ciklusu.
- Premor med neuspelimi postopki: Če obstajajo zamrznjeni zarodki, se lahko nov postopek začne že naslednji mesec. V primeru spontanih ciklov ni čakalne dobe, vendar je priporočljiv psihični premor.
- IVF zaradi kromosomskih napak: PGD se pogosto uporablja v primerih, ko obstaja povečano tveganje za kromosomske napake pri zarodku, kot so trisomije ali translokacije, ki so lahko vzrok ponavljajočih se splavov ali resnih genetskih nepravilnosti pri plodu.
Uspešnost postopkov IVF in PGD v Sloveniji
Statistika uspešnosti za IVF postopke se giba med 32 in 34 % (ESHRE, 2018) na posamezen prenos zarodka. Višje stopnje uspešnosti je mogoče opaziti pri zdravljenju s pomočjo darovane jajčne celice in pri nižji starosti ženske (>30). Medtem ko možnosti za uspeh pomembno upadajo že po 35. letu starosti ženske in strmoglavijo po 40. letu ter so praktično neobstoječe v starostni kategoriji 45+. Statistika uspešnosti slovenskih klinik ni javno dostopna, vendar se podatki s forumov in osebnih izkušenj poročajo o uspešnosti, ki se v mariborskem centru giblje okoli "skoraj vsake tretje, včasih bi lahko rekel skoraj vsake druge" ženske.
Pomembno je opozoriti, da lahko tudi ženske, mlajše od 35 let, doživijo neuspeh v prvem IVF postopku. V švedski študiji so ugotovili, da imajo ženske, ki prestanejo 3 IVF postopke, 66% možnost zanositve. Kljub temu, da uspešnost IVF narašča s številom opravljenih postopkov, pa se je treba v primeru neuspešnih IVF postopkov (neuspešna oploditev oz. …).
PGD: Diagnostika pred vgnezditvijo zarodka
Predimplantacijska genetska diagnostika (PGD) je postopek, ki omogoča genetsko testiranje zarodkov pred njihovim prenosom v maternico. To je še posebej pomembno za pare, ki imajo povečano tveganje za prenos genetskih bolezni na potomce, ali za pare, ki so imeli ponavljajoče se spontane splave, katerih vzrok bi lahko bile kromosomske nepravilnosti zarodkov. V Sloveniji se PGD izvaja v Ljubljani, vendar je za nekatere preiskave potrebna napotitev v tujino, kar lahko poveča stroške in podaljša čas postopka.
Kaj sledi po vseh izvidih in preiskavah?
Ko so vsi izidi preiskav znani, par opravi posvet z zdravnikom specialistom za neplodnost. Na podlagi vseh zbranih informacij, starosti ženske, kakovosti spolnih celic in drugih dejavnikov, se določi najprimernejši postopek zdravljenja. To je lahko IVF, ICSI (intra-cytoplasmic sperm injection), IUI (intrauterine insemination) ali pa se par usmeri k drugim možnostim, kot je posvojitev. V primeru odkritih genetskih nepravilnosti se lahko odločijo za PGD.
Oploditev in vitro (IVF), splošno znana tudi kot “umetna oploditev”, predstavlja napredno tehnologijo oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), ki nudi upanje posameznikom oziroma parom v boju z različnimi oblikami neplodnosti. Proces spočetja se tako zgodi “v epruveti”, ko se jajčne celice in semenčice združi zunaj telesa, v nadzorovanem laboratorijskem okolju. Postopek IVF sestoji iz več ključnih faz. Začne se s (hiper)stimulacijo jajčnikov, da ti proizvedejo več jajčnih celic kot v običajnem, spontanem menstrualnem ciklu. To fazo se natančno spremlja z ultrazvočnimi preiskavami, včasih v kombinaciji z vrednostmi spolnih hormonov v krvi. Ko so folikli v jajčnikih dovolj veliki, se jih z minimalno invazivnim postopkom (punkcijo) pridobi iz jajčnikov. V laboratoriju se pridobljene jajčne celice in izbrane semenčice združi, kar omogoči oploditev in posledično razvoj zarodkov. Zarodke se pozorno opazuje skozi obdobje nekaj dni (3 do 5). Embriologi s pomočjo ocenjevalnih lestvic ocenijo kakovost posameznega zarodka in njegovo razvojno fazo, na določeni dan. Po tej oceni se izbere en ali največ dva zarodka za prenos v maternico, ostale ustrezne zarodke pa se krioprezervira (zamrzne). Postopek prenosa zarodkov je običajno kratek in v veliki večini primerov neboleč postopek, ki se izvaja brez anestezije.
Kljub obljubam, IVF ni tako uspešna. V letu 2012, glede na statistične podatke Društva za reprodukcijo (Society for Assisted Reproduction) je samo 35,9% od IVF ciklov povzročilo nosečnost; le 29,4% ciklov je imelo za posledico rojstvo. Vendar pa se statistike uspešnosti postopkov IVF lahko bistveno razlikujejo glede na starost ženske, vzrok neplodnosti ter kakovost reproduktivnih celic. Medtem ko je v povprečju 32-34% možnosti za zanositev na prenos zarodka, se te možnosti zmanjšujejo s starostjo.
Zavedanje o vseh teh dejavnikih, kompleksnosti postopka ter pomenu psihološke podpore je ključno za pare na njihovi poti do starševstva.