Ko se v življenju para zgodi čudež rojstva otroka, se odpre novo poglavje, polno neizmernih sprememb in neštetih novih občutkov. V prvih tednih po prihodu novorojenčka na svet se starši soočajo z virom novih izkušenj, kjer toplina, pozornost in odgovornost postanejo ključni vodili. Medtem ko nekateri vidiki starševstva pridejo naravno, se drugih par uči skozi skupno pot. Novorojenček, ki ga opredeljujemo od rojstva do dopolnjenega prvega meseca starosti, že v prvi uri po rojstvu pogosto izkaže presenetljivo veliko zanimanje za svoje okolje. Namesto pričakovane utrujenosti in nemira, novorojenčki odprejo oči, iščejo pogled staršev in se pogosto že takoj pričnejo dojiti.
Zgodnje zaznavanje: Svet skozi oči novorojenčka
Vid je pri novorojenčku najmanj razvit čut ob rojstvu, vendar to ne pomeni, da je novorojenček slep ali da ne zaznava sveta okoli sebe. Nasprotno, že v maternici plod loči med temo in svetlobo. Ob rojstvu njegov vidni sistem še ni popolnoma zrel. Novorojenčki vidijo svet zamegljeno, z omejeno ostrino vida in sposobnostjo osredotočanja. Njihova vizualna zaznava se bistveno razlikuje od zaznave starejših otrok in odraslih. Kljub temu zaznavajo svetlobo, oblike in premikanje, čeprav vse deluje megleno. Zanimivo je, da že razlikujejo med črno, belo in sivo barvo. Velikost novorojenčkovih oči doseže že 65 % velikosti oči odraslega, kar lahko ustvari vtis izjemno velikih oči.
Ostrina vida novorojenčkov je razmeroma slaba. Njihova sposobnost videti drobne podrobnosti in se osredotočiti na predmete je omejena. Ne morejo še prilagajati očesne leče za gledanje na blizu ali daleč, niti natančno usmeriti pogleda. Vidna ostrina odraslega se običajno doseže med 3. in 5. letom starosti. Barvni vid novorojenčkov je omejen na črno, belo in sivo. Bolj so občutljivi na barve z visokim kontrastom, kot sta na primer črno-bela šahovnica ali vzorci s krepkimi oblikami. Znanstveniki so potrdili, da so otrokom najbolj zanimivi predmeti z močnejšim kontrastom in raje izbirajo predmete z izrazitejšimi robovi. Črno-beli predmeti stimulirajo njihove oči.
Novorojenčkovim očem se ob rojstvu težko izostrijo predmeti, zlasti tisti, ki so bolj oddaljeni. Raje gledajo predmete, ki so od njihovega obraza oddaljeni od 20 do 30 cm, kar je naključno tipična razdalja med otrokovim obrazom in obrazom starša med hranjenjem ali povezovanjem. V prvih treh mesecih življenja otroci najbolje vidijo stvari, ki so od njih odmaknjene med 20 in 30 centimetri. Novorojenčki imajo omejeno globinsko zaznavanje. Ne zaznavajo tridimenzionalnega sveta kot starejši otroci ali odrasli, niti ne morejo natančno izmeriti razdalje in globine prostorskih odnosov.
Kljub omejenostim, dojenčke pogosto privlačijo obrazi, še posebej pa jih zanima človeški obraz. Več ur lahko gledajo v obraz svoje mame, očeta ali starejšega brata ali sestre, zlasti v oči. Enomesečni otrok že premika oči in glavo proti svetlobi, predmetom sledi v vodoravni osi prek sredinske črte, vzpostavi očesni stik in osredotoči pogled na obraz starša. Čeprav je novorojenčkova sposobnost sledenja premikajočim se predmetom ali ljudem omejena, bodo še vedno sledili predmetom ali ljudem, ki se počasi premikajo po njihovem vidnem polju.
Za spodbujanje razvoja vida je ključno, da starši aktivno sodelujejo z dojenčkom. Kontrastne kartice, kot so črno-bele fotografije s kontrastnimi vzorci ali slikami, so za dojenčka enostavne za osredotočanje in spodbujajo razvoj vida. Od rojstva do 3. meseca naj dojenček opazuje kontrastno podobo na vidni razdalji, ko leži na hrbtu. Pri približno treh mesecih že lahko pričnete vaditi, da vaš dojenček začne z vidom slediti premikanju kontrastne podobe. Kartico držite na razdalji 20-30 cm od oči na sredini njegovega telesa in jo počasi premikajte levo ali desno proti tlom. Dojenček naj z očmi sledi kartici. Če izgubi pozornost, poskusite pred očmi, na omenjeni razdalji, stresati kartico, da znova pridobite pozornost. Dojenček naj ima na voljo dovolj časa, da osredotoči pogled na kontrastno podobo, prav tako z vajo ne pretiravajte, da se izognete prekomerni stimulaciji. Do starosti 4 mesecev dojenčku ne nastavljajte kartic medtem ko pasejo kravice. To naj bo vadba, ki spodbuja razvoj mišic, zase. Dojenček bi lahko predolgo opazoval podobe in si z naprezanjem oz. dvigovanjem glavice škodoval.
Od 3. do 5. meseca, ko dojenček začne spremljati premikajoče se predmete, lahko s kontrastnimi karticami spodbujate sledenje s pogledom. V tem obdobju lahko kartice postavite v zibelko ali igralni kotiček, da jih dojenček opazuje med počitkom in igro. Skrbeti morate, da dojenček vseskozi spreminja usmerjenost pogledov, npr. v zibelki ga obračajte ali spremenite pozicije kartic.
Od 6. do 8. meseca dojenček začne zaznavati globino in razlikovati barve. Čeprav kontrastne kartice za dojenčka ostajajo koristne, lahko v igro vključite tudi predmete z živimi barvami. Razvijati se prične koordinacija rok in oči. Že ločijo med znanimi in neznanimi obrazi, razvijajo tudi sposobnost osredotočanja na premikajoče se predmete, na igrače. Manjše igrače bodo spodbujale fino-motorični razvoj ter koordinacijo rok in oči. Poskrbite, da se vaš dojenček dovolj igra na tleh, da bo lahko opazoval in raziskoval svet okoli sebe. Nad otroško posteljico ali igralnim prostorom obesite mobilni vrtiljak, po katerem lahko sega, vleče ali brca. Svetujete vam, da izberete vrtiljak s kontrastnimi podobami. Ko otrok spi oz. ga želite uspavati je priporočljivo vrtiljak zakriti ali odstraniti. Vrtiljak je lahko distrakcija, zaradi česar bo uspavanje težje, sence in neznane podobe pa lahko vplivajo na slabši spanec.
Od 9. do 12. meseca vaš dojenček bo že sinhrono uporabljal oči in roke, razvil boljšo motoriko rok in prstkov ter znal prijeti predmete, ki jih vidi. V tem času je branje knjig odličen način za trening dobrega razvoja vida. Svojemu otroku nudite veliko časa za raziskovanje knjig. Všeč jim bodo nove in drugačne barve, oblike in slike ob enem pa bodo vadili koordinacijo rok in oči z obračanjem strani. Igra skrivalnic bo odlična za razvoj vizualnega spomina; najljubšo igračo delno pokrijte, da jo najde in ga med tem opazujte. Na sprehodu otroku pokažite in objasnite predmete. S tem ne bo le treniral svoj vid, ampak tudi jezikovni in kognitivni razvoj.
Slušno zaznavanje: Glasba maternice in zunanjega sveta
Sluh je pri novorojenčku izjemno dobro razvit. To ni presenetljivo, saj je že v maternici plod poslušal najrazličnejše šume in zvoke, glasove, šumenje krvi, bitje srca in brbotanje črevesja. Slišal je materin in očetov glas ter vse ostale zvoke iz zunanjega okolja. Čeprav imajo lahko dojenčki v prvih dneh ušeska zamašena z ostanki plodovnice in verniksa, že kmalu začnejo zaznavati zelo širok frekvenčni spekter. Še najbolj dobro jim je znan materin glas, ki ga že prvi dan po rojstvu povsem ločijo od ostalih glasov.
Novorojenčki imajo raje mehke glasove. Pri močnih, glasnih ali globokih glasovih se lahko prestrašijo ali zdrznejo. Če ga boste pozorno opazovali, boste videli, kako se odziva vašemu ljubkovalnemu čebljanju. Če joče, bo pogosto obmolknil, ko bo zaslišal, da ste se približali. Ni treba, da bi vas najprej zagledal in začutil vaš dotik. Če pa takrat, ko mu začnete govoriti, miruje, se bo začel vznemirjeno premikati. In če brca, bo otrpnil in pozorno prisluhnil glasu. Dolgo bo še trajalo, preden bo novorojenček vaše besede tudi razumel, toda takoj po rojstvu bo razločno reagiral na ton vašega glasu. Kadar boste govorili tiho in ljubkovalno, mu bo prijetno, če pa boste ostro spregovorili s starejšim otrokom, medtem ko se boste ukvarjali z novorojenčkom, se bo le-ta najbrž nakremžil in zajokal.
Čeprav je vid najmanj razvit čut ob rojstvu, je sluh tisti, ki je že pred porodom popolnoma razvit in svojo odraslo velikost doseže že na polovici nosečnosti. Že nekaj trenutkov po rojstvu novorojenčka vznemirijo glasni zvoki, zato zajoka. Dobro sliši in takoj prepozna materin glas, prav tako tudi glasbo in druge zvoke, ki jih pozna še iz maternice. Bolj je pozoren na človeški govor kot na druge zvoke; raje ima visoke tone.
Taktilno zaznavanje: Dotik kot temelj varnosti in povezovanja
Taktilne zaznave so pri novorojenčku močno izražene. Na dotik je občutljivo vso telo, najbolj pa obraz, roke in podplati. Nežni mamini dotiki, kot je trepljanje po hrbtu in božanje po trebuhu, na novorojenčka delujejo pomirjujoče in spodbudno vplivajo na njegov razvoj. Plodovo telo postane občutljivo na dotik takoj po spočetju. V 32. tednu nosečnosti pa se na dotik odzivajo že vsi deli telesa. Že samo nekaj dni po rojstvu dojenček dobro razloči med različnimi dotiki. Na enem kvadratnem centimetru dojenčkove kože je približno šest milijonov celic in živčnih vlaken. Koža je zelo občutljiv organ. Prve čutne dražljaje začne otrok doživljati že takoj po rojstvu, ko ga objemamo, ljubkujemo, stisnemo k sebi.
Z izrazom novorojenček poimenujemo dojenčke od rojstva pa do dopolnjenega prvega meseca. Večina novorojenčkov že v prvi uri po rojstvu kaže nenavadno veliko zanimanje za svoje neposredno okolje. Pričakovali bi, da bodo utrujeni in nerazpoloženi, a temu ni tako. Oči imajo široko odprte, z njimi iščejo mamin pogled in navadno malo jočejo, pri materi že takoj tudi sesajo na dojki.
Da bi se novorojenček čim lažje prilagodil življenju izven maternice, je pomembno, da mu nudimo čim bolj podobno okolje. To pomeni: nahranite ga, previjte in toplo zavijte, nato pa ga stisnite k sebi in mu kaj lepega recite. Ko se bo umiril, bo spoznal, da je na tem svetu prijetno živeti.
Vonj in okus: Prve prepoznave in izkušnje
Tako vonj kot okus sta pri novorojenčku že dobro razvita. Že od samega začetka ima novorojenček dobro razvit voh. Ko ga po porodu položijo materi na trebuh, se dobro zapomni njen vonj. Po nekaj dneh z lahkoto prepozna tudi vonj materinega mleka in ga loči od mleka drugih mater. Prav zato tudi v temi lahko najde bradavico. Že nekaj dni star novorojenček se močno odziva na vonjave; če so premočne, postane nemiren, pospešita se mu srčni utrip in dihanje. Študije so pokazale, da novorojenčki že 45 ur po rojstvu prepoznajo svojo mamo samo po vonju. Sicer je težko povedati, kako se dojenčki odzivajo na vsakodnevne vonjave, vendar študije dokazujejo, da se že dva dni stari dojenčki odzovejo na močne vonje, kot sta vonj po česnu ali kisu. Dokazano je tudi, da se pet dni star dojenček obrne z glavo k blazinici, ki je prepojena z materinim mlekom. Do svojega desetega dneva starosti pa že rajši izberejo vonj mleka svoje matere kot druge ženske. Ta sposobnost varuje človeškega otroka pred lakoto, saj se zna celo v temi obrniti proti izvoru hrane.
Vonj in okus sta zelo povezani čutili. Novorojenček razlikuje med štirimi osnovnimi okusi: sladkim, kislim, grenkim in slanim. Najraje ima sladki okus, takšnega je tudi materino mleko. Prav tako ima v ustih razvit čut za vroče in mrzlo. Na dražeče vonje, npr. po alkoholu ali kisu, se novorojenček odzove z obračanjem glave stran. Novorojenček ima razvit okus, tako da razlikuje med različnimi okusi. Prijajo mu sladke tekočine, kisle, grenke in slane pa zavrača. Dojenčki imajo veliko več okuševalnih brbončic kot odrasli, ki so posejane po vsej ustni votlini.
Gibanje in refleksi: Temelj razvoja možganov
Veliko otrok in tudi odraslih ima še vedno aktivne reflekse, ki so bili ustvarjeni ekskluzivno za čas prvega leta starosti po porodu oziroma za čas v maternici ter med porodom. Ti primarni refleksi, kot so dihanje, sesanje in jokanje (Moro refleks), se večinoma razvijejo že v maternici, saj se razvoj možganov začne že takrat. V maternici se začne razvijati tudi naše prvo čutilo - organ za ravnotežje (vestibularni sistem). Otrok, ki ne razvija optimalno refleksov povezanih z razvojem vestibularnega sistema, ne zaznava dobro, kaj je zgoraj in kaj spodaj.
Refleksi so ključni med samim porodom, saj otroku pomagajo, da aktivno prispeva z gibanjem pri prebijanju skozi koščeni porodni kanal. Popadek predstavlja stimulus, ki aktivira refleksno gibanje otroka, da se ‘zvija’ in prebija naprej. Če se otrok rodi s carskim rezom, še posebej brez popadkov, je otrok prikrajšan te razvojne faze. Na primer, ATNR refleks (asimetrični tonični vratni refleks), ki sodeluje že pri porodu, kasneje pri 3-5 mesecih otroku omogoči, da se lahko obrne in skupaj s SG (spinalni galant) refleksom bo otroku omogočeno, da se začne plaziti po trebuhu. Potem se počasi postavi v štirinožni položaj (na kolena in roke) in se začne zibati naprej in nazaj - s čimer aktivira STNR (simetrični tonični vratni refleks), ki inhibira TLR (tonični labirintni refleks), da se otrok lahko usede in tudi začne plazit.
Ko se človek rodi, ima razvitih komaj 20 % možganov. Ostalih 80 % se mora razviti preko gibanja oziroma preko senzoričnih vnosov, ki si jih zagotovi preko gibanja. Tu igrajo pomembno vlogo refleksi. Refleksi so avtomatski gibi, ki omogočajo dojenčku gibanje. Najprej gre samo za dihanje, sesanje hrane in jokanje.
Do enega leta, ko otrok shodi, bi morali biti vsi ti refleksi v ‘spečem’ stanju, da ne ovirajo razvoja kompleksnejših gibov, posturalnih refleksov, očesne motorike, vestibularnega sistema, koordinacije gibov, ritma. Razvoj možganov lahko primerjamo z gradnjo stavbe. Najprej potrebujemo trdne temelje. To je razvoj in integracija primarnih refleksov na nivoju spodnjega dela možganov - možganskega debla. Če ta del ni dobro zgrajen, nobeno naslednje nadstropje ne bo. Vestibularni sistem skupaj s posturalnimi mišicami riše naš telesni zemljevid v možganih. Če se ta slabo zariše, ima otrok slabšo propriocepcijo in tudi enterocepcijo, kar pomeni, da slabo čuti in zaznava svoje telo, kot tudi svoje telo v prostoru.
Študije kažejo, da je notranje uho edino čutilo, ki se do konca razvije že pred porodom. Novorojenček svoje telo že zgodaj čuti. Prve reakcije na dotik kože prikazuje zarodek pri starosti 50 dni. Najprej se pri dojenčku prebudi občutek dotika: že v sedmem tednu lahko otrok čuti, kako je obdan s plodovnico, občuti pa tudi delovanje materinih notranjih organov. Najprej otrok čuti z ustno regijo, kjer je v koži večina živčnih celic. Dojenček v dvanajstem tednu nosečnosti že ima majhne roke in vsak prstni odtis je opremljen z mrežo občutljivih celic. Do 17. tedna je čutilo za dotik razvito že v vseh regijah kože.
Od približno 22. ali 24. tedna po spočetju se pojavi občutek za bolečino. Zato si je težko predstavljati, da so v 70-ih letih menili, da je dojenček v maternici slep, gluh in ne čuti bolečin. Ta pogled je bil tako razširjen, da so bili celo nedonošenčki operirani brez anestezije. Od 17. tedna se bo verjetno razvil občutek za ravnotežje. Otrok čuti, kadar mati spremeni svoj položaj. Vsaka nosečnica opazi naslednje: pri uporabi električne zobne ščetke ali loputanju z vrati, otrok v maternici nekoliko trzne. Med 18. in 25. tednom nosečnosti je pri dojenčku že razvit sluh. Štiri do pet mesecev star plod celo jasno sliši in ve, kaj mu je všeč: odgovarja mu mirna glasba, medtem ko pri glasni glasbi postane nemiren. Od 20. do 28. tedna dojenček že spi. Skozi ves dan otrok večkrat zadrema za približno 20 minut naenkrat.
Zaključek: Integriran razvoj čutov
Čeprav je vid najmanj razvit čut ob rojstvu, vsi čuti novorojenčka sodelujejo pri njegovem razumevanju in prilagajanju na novo okolje. Sluh, dotik, vonj in okus so že v zgodnji fazi visoko razviti in omogočajo novorojenčku, da se poveže s starši in svetom okoli sebe. Gibanje in primarni refleksi pa postavljajo temelje za nadaljnji razvoj možganov in kompleksnejših sposobnosti. Z zgodnjim spodbujanjem in razumevanjem teh zgodnjih senzoričnih izkušenj lahko starši bistveno pripomorejo k optimalnemu razvoju svojega otroka.