Že pred rojstvom se v nas oblikujejo preference do določenih okusov, ki jih zaznavamo skozi plodovnico, na katere vpliva prehrana matere. Korenje lahko prikaže nasmeh, medtem ko ohrovt povzroči zmrdovanje. Vprašanje, zakaj imamo naravno afiniteto do nekaterih vrst hrane in odpor do drugih, seže globoko v čas pred našim prvim vdihom. Čeprav se zdi, da okus in vonj kot čutili začneta delovati šele po rojstvu, najnovejše raziskave kažejo, da se njun razvoj in oblikovanje preferenc intenzivno odvijata že v maternici.
Fetalno zaznavanje okusov in vonjev
Študija Centra za fetalne in neonatalne raziskave univerze Durham je s pomočjo 4D ultrazvoka pri 100 nosečnicah potrdila, da plod v maternici zaznava vonje in okuse ter celo razvije preference do določenih hranil. Proces se ključno odvija že tedne pred porodom, pri čemer ima prehrana bodoče matere pomemben vpliv. Raziskovalci so nosečnicam dvajset minut pred ultrazvočnim pregledom v 32. in 36. tednu nosečnosti dali zaužiti kapsulo s korenjem ali ohrovtom. S spremljanjem izrazov na obrazu dojenčkov so opazili, da so se tisti, izpostavljeni korenju, smehljali, medtem ko so se tisti izpostavljeni ohrovtu kremžili. To kaže na zgodnje oblikovanje odzivov na različne okuse že v prenatalnem obdobju.
Vodja raziskave, Nadja Reissland, pojasnjuje, da 4D ultrazvok omogoča vpogled v odzive ploda na različne dejavnike, vključno s prehrano matere. Reakcije na obrazu ploda nakazujejo, da se kemični dražljaji iz hrane prenašajo od matere nanj. Pri odraslih okus zaznavamo s kombinacijo voha in okusa, medtem ko se pri plodu domneva, da se podoben proces odvija preko vdihavanja in požiranja amnijske tekočine. Te ugotovitve predstavljajo prvi dokaz o korelaciji med zaužito hrano matere in odzivi ploda že v času nosečnosti. Ponavljajoča se prenatalna izpostavljenost določenim okusom lahko vodi do preferenc, ki se izrazijo tudi po rojstvu.
Razvoj čutil v maternici
Človeško telo potrebuje energijo, ki jo pridobi s kalorijami, te pa daje sladkor. Naša nagnjenost k sladkemu okusu se verjetnoga izvira iz evolucijskega porekla, saj naše telo ta okus razume kot nekaj dobrega. Naši možgani eksistenčno potrebujejo glukozo za nemoteno delovanje. Nasprotno od sladkega okusa, ljudje zaznavamo grenkobo z neko averzijo in z večjo občutljivostjo že pri zelo nizkih koncentracijah. Grenkoba se lahko laično označi kot nesimpatična, vendar to ni nujno. Harmonija okusov pri pripravi jedi lahko vključuje tudi zaznavanje grenkobe in trpkosti kot dodatno dimenzijo obogatitve.
Kako se povezati z dojenčkom v maternici: 10 zabavnih in enostavnih tehnik
Okus kislosti v ustih ne pomeni nujno samo zgage. Ljudje okus kislosti zaznavamo različno. Jedem se nadokusi dodajajo tudi s kislino, na primer z vinaigrette, kar daje jedem dodatno globino. Poznana je tudi uporaba različnih redukcij in fermentiranja. Peti okus, umami, ki ga včasih po domače poimenujemo "žmah", je treba razumeti in doživeti. Deklariran je kot peti osnovni okus, ki karakterizira popolnost živila. Umami okus dvigne določeno jed na višjo raven in se optimizira z različnimi predhodnimi kuharskimi tehnikami, kot so zorenje mesa, fermentiranje ali sušenje.
Vpliv materine prehrane na otrokove preference
Prve brbončice za okus se pri nerojenem otroku pojavijo okoli osmega tedna nosečnosti. Postopno se razvijajo in v tretjem trimesečju jih je že precej. V zadnjih tednih nosečnosti lahko plod okuša vse, kar mati zaužije. Ni naključje, da se čutilo okusa že pred rojstvom dobro razvije. S pomočjo okusa namreč novorojenček prepozna svojo mamo. Skozi plodovnico do njega prihajajo okusi iz materine hrane. Po porodu, ko otrok uživa materino mleko, ki ima okus odvisen od materine prehrane, se otroku okus zdi znan, če mati ni bistveno spremenila svojega jedilnika. Če se otrok noče dojiti, je to morda posledica spremenjenega jedilnika matere, na primer ob začetku hujšanja po porodu.
Novejše raziskave kažejo, da od prvih okusov, s katerimi se otrok seznanja že pred rojstvom in skozi materino mleko, odvisen tudi njegov kasnejši odnos do hrane. Če otrok odklanja določeno hrano, je morda razlog v tem, da tudi starši nimajo radi tega okusa. Če je otrok pretirano sladek, je lahko posledica pretiranega uživanja sladkarij med nosečnostjo. Zato je priporočljivo, da že med nosečnostjo uživamo zdrava in koristna živila, za katera želimo, da jih bo kasneje jedel tudi otrok.
V prvih dveh mesecih nosečnosti se nevroni širijo iz plodovih možganov v druge dele telesa, vključno z usti. Hkrati se oblikujejo brbončice, ki bodo sčasoma prepoznale pet okusov: sladko, slano, grenko, kislo in umami. Do 8. tedna nosečnosti se možganske celice povežejo z razvijajočimi brbončicami. Do 16. tedna nosečnosti se te pore popolnoma razvijejo. V tem času plod začne požirati plodovnico, ki vsebuje molekule hrane, ki jo je jedla mati. Kljub temu, da so okusi v amnijski tekočini manj izraziti kot v zraku (saj vonj igra ključno vlogo pri zaznavanju okusa pri odraslih), plod lahko zazna različne tipe hrane. Raziskave potrjujejo, da hrana, ki jo mati uživa med nosečnostjo, vpliva na otrokove prehranske preference še leta po rojstvu. Študija, ki je spremljala otroke, katerih matere so v zadnjem trimesečju nosečnosti pile korenčkov sok, je pokazala, da so ti otroci manj odklanjali ta okus. Podobno so mladiči podgan, ki so med brejostjo zaužile veliko hitre hrane z visoko vsebnostjo maščobe, soli in sladkorja, kasneje sami raje jedli takšno hrano. Zato je uravnotežena in raznolika prehrana med nosečnostjo ključna za vzgojo otroka, ki bo kasneje sprejemal zdravo in raznoliko hrano.
Vpliv materinega počutja in okolja na plod
Poleg prehrane lahko na otrokov razvoj vplivajo tudi drugi dejavniki, kot so materino počutje in okolje. Če nosečnica gleda vesel film, je njen otrok v maternici zelo aktiven. Nasprotno, ob žalostnih filmih se umiri. Stres, žalost in jeza matere lahko vplivajo na otrokovo gibanje. V času nosečnosti sta mati in otrok biološko povezana, s porodom pa se ta povezanost preoblikuje v nov odnos. Prvih 6-8 tednov po rojstvu se imenuje "zunanja nosečnost", ko mama in novorojenček živita v simbiozi, ki vključuje hranjenje, nego in pestovanje, vse prepleteno s čustveno povezavo.
Maria Montessori je poudarjala pomen "srkajočega uma" pri dojenčku, ki je v prvem letu življenja še posebej občutljiv in se hitro razvija. Vsak dan je zanj nov in pomemben. Zato je ključno ustvariti spodbudno okolje, ki mu omogoča svobodno gibanje in razvoj. Opazovanje otroka in razumevanje njegovih potreb je temelj Montessori pedagogike.
Prvi stiki s svetom po rojstvu
Novorojenčki v prvi uri po rojstvu kažejo veliko zanimanje za svoje okolje. Prepoznajo materin vonj in glas, ki ga slišijo že 12 tednov pred rojstvom. Imajo široko odprte oči, iščejo materin pogled in pogosto malo jočejo. Po prvem podoju običajno utonejo v spanec, ki traja 3-4 ure.
Velikost novorojenčka znaša povprečno 3300 g, v dolžino meri 50 cm, obseg glavice pa 35 cm. Glavica novorojenčka zajema četrtino telesne velikosti, kar omogoča rast možganov. Na lobanji se tipajo mehki deli - mečave, ki omogočajo prilagoditev lobanje med porodom in rast možganov.
V prvih dneh so oči večinoma zaprte, veke pa otekle. Večina otrok ima temnomodre oči, ki se spreminjajo več mesecev. Zaradi nezrele koordinacije očesnih mišic lahko novorojenček škili. Na zgornji ustnici se lahko pojavi mehurček ("sesalni žulj"), ki omogoča boljše tesnjenje ob dojenju. Novorojenčki še nimajo zobkov.
Koža novorojenčkov je sprva modrikasta, po prvih vdihih postane rožnata. Pokrita je z belo sluzjo. Pogosto so opazne drobne bele pikice na nosku, rdečkasti madeži ("štorkljini ugrizi") in temnejša modrikasta lisa ("mongolska lisa") na spodnjem delu hrbta in ritki, ki večinoma izginejo do prvega leta.
Trebušček novorojenčkov je izbočen nad raven prsnega koša. Iz popka štrli kos popkovine, ki odpade v nekaj dneh in se celjeni še približno dva tedna. Na prsnem košu se lahko opazi otekli dojki, kar je posledica vpliva materinih hormonov. Spolovilo je zaradi vpliva hormonov nabreklo. Pri fantkih je mošnja velika, pogosto s tekočino, ki kasneje izgine.
Prvo blato, imenovano mekonij, je temno zelene barve, vlecljivo in lepljivo. Po nekaj dneh nastopi prehodno blato, nato pa izrazito rumeno blato ob vzpostavljenem dojenju. Novorojenček pogosto urinira takoj po rojstvu, nato pa nekaj ur ne.
Refleksi in zgodnji razvoj
Novorojenček v prvih tednih preseneti z gibi, ki so posledica refleksnega vedenja. Sesalni refleks se sproži ob dotiku ustnice. Navidezno plazenje, refleks hoje, plavalni refleks in Darwinov (prijemalni) refleks so le nekateri izmed teh zgodnjih odzivov. Morojev refleks se pojavi ob občutku padanja. Med drugim in četrtim mesecem se pojavijo položajni refleksi, ki so odzivi na spremembe položaja ali ravnotežja.
Vid novorojenčka je kratkoviden (do 30 cm), svet pa je ovit v meglo. Zaznava bele in črne barve, kasneje pa sledi predmetom, prepoznava obraze in začne premikati oči neodvisno od glave. Razvija se globinsko zaznavanje. Sluh je dobro razvit že pred rojstvom; novorojenček prepozna materin glas in zazna vse foneme vseh svetovnih jezikov, to sposobnost pa do konca prvega leta izgubi. Dotik je eden prvih razvitih čutov, ki se pojavi že v 10. tednu nosečnosti.