Katja Višnar, ena najvidnejših slovenskih tekačic na smučeh, je v svoji karieri doživela številne vzpone in padce, ki so jo oblikovali tako na športnem kot osebnem področju. Njeno življenje je prepleteno s športom, predanostjo in nedavno tudi z radostmi materinstva, kar je prineslo nove izzive in perspektive v njeno že tako bogato pot.
Začetki in vzpon v svetovni vrh
Katja Višnar se je rodila 21. marca 1987 in živi na Bledu. Svoje osnovnošolsko izobraževanje je zaključila na Osnovni šoli prof. dr. Josipa Plemlja Bled, nadaljevala pa je na Gimnaziji Škofja Loka, kjer je obiskovala športni oddelek. Njena pot v svet smučarskega teka se je začela že v osnovni šoli, ko jo je profesor telovadbe in trener teka na smučeh v klubu TSK Bled, v petem razredu, povabil, naj poskusi. Ta povabilo je spremenilo njeno življenje, saj so smuči postale njena strast in kmalu tudi njena kariera.
Tekmuje za Tekaški smučarski klub Bled in je članica A reprezentance Slovenije. Njena prva tekma za svetovni pokal je bila leta 2006 v nemškem Dueseldorfu, kjer je takoj tudi osvojila točke, kar je bil obetaven začetek njene mednarodne kariere. Nastopila je na zimskih olimpijskih igrah v Vancouvru leta 2010, kjer je v sprintu med posameznicami dosegla 16. mesto. Njen uspeh se je nadaljeval na svetovnem prvenstvu v Oslu februarja 2011, kjer je osvojila 21. mesto v sprintu in izjemno 5. mesto v ekipnem sprintu. Sezono 2010/2011 je zaključila z izvrstnim 8. mestom v skupni razvrstitvi sprinta in 30. mestom v skupnem seštevku svetovnega pokala. Februarja 2011 je v ruskem Rybinsku dosegla še en vrhunski rezultat, drugo mesto v prostem šprintu.
Nov začetek: Materinstvo in vrnitev na tekaške proge
V zadnjih letih se je življenje Katje Višnar močno prepletalo med Slovenijo in Norveško. Z norveškim tekmovalcem v teku na smučeh, Olo Vignom Hattestadom, sta konec novembra postala starša. Katja je novembra rodila sina Ludviga. Kljub tej pomembni življenjski spremembi njena želja po tekmovanjih ni usahnila. Še dan pred porodom je bila na smučeh, štirinajst dni po porodu pa se je že vrnila na progo, čeprav je poudarila, da je šlo sprva bolj za hojo kot za resen trening.
"Med nosečnostjo sem bila aktivna do konca. Pazila sem, da obdržim neko raven, da bom lahko čim prej začela trenirati in dosegla ritem, ki sem ga imela pred tem. Po porodu je šlo vse brez težav, razen tega da ni bilo dovolj časa," je pripovedovala Katja. S sinom Ludvigom sta zdaj lahko zunaj že dve uri na dan. Katja in njen mož nimata varuške, zato morata biti še toliko bolj organizirana. Na treninge tako večkrat s seboj vzame nekajmesečnega sina Ludviga, ki ji dela družbo v vozičku ali saneh. Pogosto jima priskočijo na pomoč starši, vendar se večinoma znajdeta sama. Medtem ko je bil Olo še v svoji sezoni, je Katja lahko skočila ven za kakšno uro, saj je bilo pomembno, da on izpelje svojo sezono.
Veliko se je govorilo o njeni želji po tekmovanju že v sezoni, ko je bila še na porodniškem dopustu. Katja je poudarila, da v Planici ni želela nastopiti, ampak le navijati za svoje reprezentančne kolegice. "Res je, da sem si želela nastopiti v Stockholmu ali Drammnu, a sta bili letos tekmi na programu malo prezgodaj. Če bi bilo tako kot prejšnja leta (marca), bi lahko brez težav nastopila," je pojasnila. V tistem času je z Olo naredila primerjavo in videla, da ni zaostajala prav veliko več kot ponavadi. Najtežje ji je bilo na tekmi v Drammnu, kjer je ob progi spremljala svoje tekmece. "Takrat me je zares zamikalo… Nisem bila bolna, vsak dan sem bila aktivna in bila sem res radovedna, kako bi se odrezala," je priznala. Marca je na revialni tekmi dobila zelo dobro primerjavo z Marit Bjørgen in Maiken Caspersen Falla, s katero je bila izenačena, kar ji je dalo dodatno motivacijo za naprej. S temi izkušnjami je bila zelo zadovoljna, čeprav je šlo za revialno tekmo.
Katja Višnar še vedno zelo rada pride domov v Slovenijo. Ob odsotnosti Vesne Fabjan je bila predlani najboljša slovenska tekmovalka. Večino časa preživi na Norveškem, vendar bi se na pripravah še vedno rada priključila slovenski ekipi. "Najprej bom njih vprašala, ali si me želijo zraven. Ludvig mora biti vsaj še letos z mano," je dejala. V času porodniškega dopusta je bolj od daleč spremljala tekme svetovnega pokala. "Tudi v zadnji sezoni smo lahko videli veliko prevlado norveških tekmovalcev. Ni prijetno, tudi za naš šport to ni dobro," je komentirala. Čeprav bo za Katjo prihodnja sezona neznanka, se želi na svetovnem prvenstvu v Lahtiju meriti z najboljšimi tekmovalkami. Prav tako ima želje in cilje za olimpijske igre leta 2018 v Pjongčangu v Južni Koreji. "V prihodnjih dveh letih, ki sta pred mano, upam, da bom prišla v svojo življenjsko formo. Eno leto sem bila odsotna, ampak menim, da nisem veliko izgubila. Veliko sem delala v smeri vrnitve. Kako bo šlo v prihodnje, ne vem, vem pa, da me čaka veliko težkega dela in veliko discipline," je optimistična.
BITI MAMA KOT NAJSTNICA / PODCAST #3 [Stela Fabijan, Karin Samsa]
Življenje na Norveškem in načrti za prihodnost
Katja Višnar in Olo Vigno Hattestad sta si pred nekaj leti na Norveškem kupila hišo v kraju Mesnali, 10 km oddaljeno od Lillehammerja. To jima omogoča idealne pogoje za trening pred nosom. Svoje življenje sta si ustvarila v okolici Lillehammerja, saj oba ciljata na olimpijske igre 2018. Po koncu kariere pa bosta razmislila o prihodnosti. Katja obožuje svoj rodni kraj, v katerega je zaljubljen tudi Ola, zato je odprta tudi možnost, da si skupni dom v prihodnosti ustvarita v Sloveniji. "Super bi bilo, če bi imela službi, v katerih bi lahko kombinirala življenje med dvema državama tako kot doslej," je povedala. Navajena sta potovati, sicer pa Katjo, kadar je na Norveškem, ne muči domotožje, saj so povezave s Slovenijo odlične.
Partner Katje Višnar, Olo Vigno Hattestad, je olimpijski in dvakratni svetovni prvak v sprintu. Na Norveškem sicer tekačem ni urejena delovna doba kot v Sloveniji v športnih enotah, vendar je za tekače tam odlično poskrbljeno, vsi pa imajo pri zvezi odprt tudi račun, na katerega se nalagajo nagrade in bonusi. Veliko nekdanjih vrhunskih tekačev na Norveškem odpre svoja podjetja ali lažje najde zaposlitev, saj večina tudi študira in konča študij.
Katja je Norveško osvojila predvsem z umirjenim ritmom življenja, ki je manj stresen. Veliko je v naravi, ljudje so prijetni, čeprav včasih pogreša slovenski temperament. Načeloma se Norvežani držijo bolj zase, a ko jih spoznaš, so zelo odprti in sproščeni. Prehrana na Norveškem je sicer bolj preprosta v primerjavi s Slovenijo, kjer imajo več okusov. Katja in Olo si večino hrane pripravljata sama, saj je prehranjevanje zunaj na Norveškem pregrešno drago. Oba sta navdušena nad preizkušanjem novih okusov in med potovanji poskušata jesti čim bolj lokalne jedi. Ola obožuje štruklje.
Športna kultura in vpliv partnerja
Katja Višnar je priznala, da se je njeno življenje in pogled na šport močno spremenil z vstopom njenega partnerja v njeno življenje. Po športni plati je kultura na Norveškem povsem drugačna; tam vsi tečejo na smučeh, cele družine, ta šport je neverjetno priljubljen. Ko je spoznala Olo, ni imela tako visokih ciljev, kot jih ima danes, niti si ni predstavljala, da bo kdaj tekla in trenirala s takšnim užitkom in veseljem. Pred leti se je odločila, da bo po olimpijskih igrah v Vancouvru 2010 prekinila kariero, saj je imela vsega dovolj. Vendar jo je spoznanje Olo leta 2008, ko sta se spoznala, spodbudilo, da je drugače gledala na tek. Ko je prišla na Norveško in videla, kako tam trenirajo, je dobila povsem druge dimenzije. "On je kriv, da še tečem," je dejala. Na Norveškem tekače vzgajajo v duhu, da so sami sebi trenerji, da se sčasoma osamosvojijo, se poznajo kot lasten žep in trenirajo po svoje.
Katja lahko kadarkoli trenira z Norvežankami ali pa jih povabi na trening. Elitni tekači, ki so v vrhu svetovnega pokala, so zelo odprti in včasih opravijo tudi trening, ki ga ima ona na sporedu. Z njimi poskuša stik držati predvsem poleti, ko se gradijo osnove za zimo, zlasti hitre treninge.
Izzivi življenja med dvema državama
Življenje med dvema državama prinaša svoje izzive, zlasti ko gre za vsakodnevne zadeve, od zdravstvene oskrbe do urejanja dokumentov. Katja je imela kar nekaj zapletov pri urejanju zdravstvenega zavarovanja na Norveškem. Čeprav Norveška ni članica Evropske unije, nima stroge omejitve za tiste iz EU, vendar določene stvari vseeno poberejo veliko energije. Denimo avto: če bi ga pripeljala iz Slovenije, bi ga s slovenskimi tablicami lahko vozila le eno leto, nato pa bi podaljšanje precej stalo, še posebej za tujce. Poleg tega Olo njenega avta ne bi smel voziti.
Kljub temu pa Katja čuti, da je Norveška zelo odprta do tujcev. Vendar pa se trenutno razmišlja o omejitvah glede sprejemanja beguncev. Oslo je mešanica kultur, kjer se srečujejo prišleki z vsega sveta. Tudi v kraju, kjer živijo, je veliko tujcev, med drugim Poljaki in Sirci.
Prihodnji cilji
Katja Višnar ima jasne cilje za prihodnost. Želi si priti v svojo življenjsko formo v naslednjih dveh letih. Čeprav je bila eno leto odsotna, meni, da ni veliko izgubila in da je veliko delala v smeri vrnitve. Pred njo je še veliko težkega dela in discipline. Želi si nastopiti na svetovnem prvenstvu v Lahtiju in se pomeriti z najboljšimi tekmovalkami, prav tako pa ima cilje za olimpijske igre leta 2018 v Pjongčangu. Njeno potovanje od vrhunskega športa do materinstva in nazaj je dokaz njene neomajne volje, ljubezni do športa in močne želje po doseganju zastavljenih ciljev.