Prvih šest mesecev je dojenček izključno dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom. V šestem mesecu dojenčkove starosti pričnemo z uvajanjem dopolnilne hrane. Glede na potrebe dojenčka lahko v dogovoru s pediatrom pričnemo z uvajanjem tudi prej, vendar ne pred 17. tednom starosti. Prav tako velja opozorilo, da ne odlašamo z uvajanjem, hrana se naj ne uvaja po 26. tednu starosti. Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano.
Uvajanje dopolnilne prehrane: Ključni koraki
Za dojenčka do dopolnjenega 6. meseca starosti se priporoča izključno dojenje. Izraz izključno dojenje pomeni, da je otrok samo dojen, oziroma da je hranjen le z materinim mlekom, tudi izbrizganim. Ob tem dojenček ne uživa nobene druge tekočine ali hrane. Prejema lahko vitamine. V nekaterih primerih dojenček poleg dojenja po nasvetu pediatra potrebuje dodatek mlečne formule. Materino mleko zaužije dojenček z dojenjem, obrok pa se dopolni z ustrezno pripravljeno mlečno formulo. Takšen način hranjenja imenujemo dvovrstno hranjenje. Če dojenček iz kakršnega koli vzroka ne more biti dojen ali hranjen z izbrizganim materinim mlekom, dojenčka po posvetu s pediatrom hranimo z ustrezno mlečno formulo. Namesto izraza mlečna formula boste naleteli tudi na izraze mlečni pripravek, prilagojeno mleko ali nadomestek materinega mleka. Vsekakor svetujemo, da se v primeru težav z dojenjem ali izbrizgavanjem mleka mati obrne na patronažno medicinsko sestro, pediatra ali najbližjo svetovalko za dojenje.
Mlečne formule dojenčku pripravimo vsakokrat sveže, po navodilu proizvajalca. Mlečne formule v prahu niso sterilne in jih moramo po odprtju porabiti v treh tednih. Zdrav dojen novorojenček ne potrebuje vode ali druge tekočine. Šele ob uvajanju dopolnilne prehrane dojenčku pričnemo redno nuditi dodaten vnos tekočine, najbolje vode ali nesladkanega čaja.
Glede na potrebe dojenčka lahko pričnemo z uvajanjem dopolnilne prehrane tudi prej, vendar ne pred 17. tednom dojenčkove starosti. O zgodnejšem uvajanju dopolnilne prehrane naj se starši posvetujejo s pediatrom. Prav tako ne odlašamo predolgo z uvajanjem dopolnilne prehrane, ne uvajamo je kasneje kot po 26. tednu. Z dopolnilnim hranjenjem pričnemo postopoma, z eno do dvema čajnima žličkama in povečujemo količino glede na dojenčkovo zanimanje za hrano in njegov apetit.
Družinska obremenitev s prehransko alergijo in posledično izogibanje prehranskim alergenom pri uvajanju dopolnilne prehrane pri dojenčku ni jasno dokazano in se ne priporoča. Do drugega leta otrokove starosti sledi postopen prehod na prilagojeno družinsko prehrano. Pri uvajanju novih okusov bodimo potrpežljivi, prisluhnimo dojenčku, pogovarjajmo se z njim. Uživanje hrane naj bo prijeten družinski dogodek. Dojenčka navajajmo na okus, vonj, videz in otip posameznega osnovnega živila. Če dojenček novega živila ne sprejme takoj, mu ponudimo drugo živilo. Nič nenavadnega ni, če na začetku zavrača novo živilo, morda ga bo kmalu vzljubil, bodimo potrpežljivi in vztrajni. Z večkratnim ponujanjem novega živila, mu bo le-to postalo že poznano in s tem tudi hitreje sprejeto oziroma všečno. V primerih, ko dojenček zavrača pokušanje novega živila, mu ga lahko ponudimo poleg živila, ki ga je že sprejel in mu je všeč. S tem povečamo verjetnost, da bo novo živilo poskusil in ga, po principu asociacije s prijetnim, tudi vzljubil. V pomoč smo lahko s svojim vedenjem. Pomembno je, da prepoznavamo dojenčkove potrebe ter se o pričetku in zaključku hranjenja odločamo glede na njegove znake o lakoti in sitosti, ki jih sporoča z gibi, obrazno mimiko ali glasovi. Okolje v katerem poteka hranjenje, naj bo prijetno in s čim manj motečimi dejavniki.
Po dopolnjenem 6. mesecu starosti začnemo z uvajanjem goste hrane. Ponudimo kuhano zelenjavo (npr. bučko, korenček). Ko uvedemo že večji del zelenjave, pričnemo še z uvajanjem sadja v obliki sadne kaše in koščkov.
Stročnice v prehrani dojenčka: Kdaj in kako?
Leča, čičerika, fižol in grah so odlični viri beljakovin, vlaknin ter pomembnih vitaminov in mineralov. Z uvajanjem stročnic v prehrano dojenčka je priporočljivo počakati do dopolnjenega 6. meseca starosti, ko je prebavni sistem dojenčka že dovolj razvit. Vendar pa je treba biti pri uvajanju pozoren na morebitne alergijske reakcije.
Pri uvajanju stročnic je pomembno, da začnemo postopoma. Najprej ponudimo kuhano in pretlačeno lečo, ki ima nežno teksturo in je lahko prebavljiva. Postopoma lahko količino povečujemo in uvajamo druge stročnice, kot so fižol, grah in čičerika. Pomembno je, da so stročnice vedno dobro kuhane in pretlačene ali zmiksane v gladko kašo, da se izognemo težavam s prebavo ali zadušitvi.
Nekateri viri navajajo, da se lahko stročnice uvajajo že med 4. in 6. mesecem starosti, vendar je priporočljivo, da se pred tem posvetujete s pediatrom. Posebno pozornost je treba nameniti uvajanju čičerike, ki je lahko bolj alergena, zato jo je priporočljivo uvesti kasneje, po 12. mesecu starosti, ali pa jo ponuditi v zelo majhnih količinah in pozorno spremljati reakcijo dojenčka.
Pri uvajanju stročnic je pomembno, da jih ponudimo v kombinaciji z drugimi živili, ki jih dojenček že dobro pozna in jih dobro prenaša. Tako lahko na primer pripravimo zelenjavno-krompirjevo kašo z dodatkom pretlačene leče ali pa žitno-zelenjavno kašo z grahom.
Pomembno je tudi, da se izogibamo dodajanju soli in sladkorja v hrano dojenčka. Stročnice imajo že same po sebi dovolj okusa, zato dodajanje začimb ni potrebno.
Sezonska in lokalna hrana: Ključ do zdravega razvoja
Zelo pomembno pri samem uvajanju je, da otroku uvajamo sezonsko hrano, ki je lokalno dostopna in k nam potuje čim manj časa. Slovenija je na srečo odlično preskrbljena z najrazličnejšo svežo zelenjavo in sadjem, kar je kot nalašč za prve korake pri uvajanju. Pripravili smo seznam sezonske zelenjave, glede na čas, v katerem jo pobiramo.
Pomembno obvestilo
Informacije na spletni strani niso nadomestilo za posvet z zdravnikom! Spletne strani so namenjene zagotavljanju splošnih informacij, ki v nobenem primeru niso prilagojene za posebne namene, zahteve ali potrebe posamezne osebe. Poleg zdrave prehrane pred in med nosečnostjo ter v času dojenja je prav prehrana v prvem letu življenja dojenčka ena najbolj dolgoročnih naložb v zdravje. Vpliva ne le na zdravje dojenčka in otroka, temveč seže njen vpliv prav v odraslo dobo, saj lahko zmanjša tveganje za razvoj povišanega krvnega tlaka, sladkorne bolezni, čezmerne telesne mase, presnovnih bolezni ter bolezni srca in ožilja. Ta pojav dolgoročnega vpliva se strokovno imenuje presnovno programiranje.
Dojenje je najbolj naraven in idealen način hranjenja dojenčka. Izključno dojenje v prvih šestih mesecih življenja zagotovi vse dojenčkove potrebe za rast in razvoj. Matere naj v tem obdobju čim bolj upoštevajo prehranska priporočila za doječe matere, saj uravnotežena prehrana matere pomembno vpliva tudi na kakovost materinega mleka. Dojenje priporočamo vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti, potem pa, dokler to še želita doječa mati in otrok. Zgornje omejitve za trajanje dojenja ni. Po nasvetu pediatra dajemo dojenim dojenčkom za preprečevanje rahitisa vitamin D (400 ME), od prvega tedna po rojstvu dalje. Nedonošenčki in zahirančki ter dojenčki z nezadostnimi zalogami železa ob rojstvu potrebujejo po nasvetu pediatra dodatke železovih preparatov do 6. meseca starosti.
Številne raziskave dokazujejo korist dojenja ne le za dojenčke in otroke, temveč tudi za doječe matere, družine in družbo. Manj je insulinsko odvisne sladkorne bolezni tipa 1 in 2. Dojenje je bilo v študijah povezano z boljšim miselnim razvojem dojenih otrok v primerjavi z zalivančki. Sestava materinega mleka se spreminja tudi med hranjenjem. Materino mleko je izredno dobro prebavljivo in vsebuje tudi prebavne encime. Dojenje je praktično, mati in oče privarčujeta čas in denar, potreben za nakup in pripravo mlečne mešanice.
Materino mleko je najbolj zdrava hrana za dojenčke, vendar ob določenih okoliščinah izključno dojenje ni možno ali izvedljivo. Kadar ima mati premalo mleka, potrebuje ustrezno podporo medicinskega osebja za spodbujanje dojenja. Šele kot zadnji ukrep po posvetu v otroški posvetovalnici naj mati dojenčku poleg dojenja ponudi industrijsko pripravljen nadomestek za materino mleko (mlečno formulo oz. adaptirano mleko). To je tudi najbolj primerna tekoča mlečna hrana, če mati dojenčka preneha dojiti pred 12. mesecem starosti.
Zaznavanje okusov se oblikuje že pred rojstvom, najbolj v zadnjih mesecih nosečnosti, ter v prvem in drugem letu življenja. Izraz »okus« v širšem pomenu besede zajema aromo (kombinacija vonja in okusa), okus in teksturo. Nosečnica in doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj otrokovega odnosa do hrane in sprejemanja posameznih živil. Dojeni dojenčki imajo čudovito priložnost, da se že v prvih mesecih življenja srečajo s paleto raznovrstnih vonjev in okusov preko materinega mleka, saj so odvisni od prehrane in prehrambenih navad doječe matere. Če na primer doječa mati uživa česen, ima njeno mleko vonj po česnu, ki ga dojenček zazna in pogosto posledično zato popije več materinega mleka. Doječa mati lahko z uživanjem pestre in raznolike hrane ugodno vpliva na razvoj prehranskih želja svojega otroka. V prvih mesecih življenja so dojenčki najbolj prilagodljivi za sprejemanje novih arom in okusov, ki se jih navadijo tudi za kasnejše obdobje življenja.
V primeru, da mati želi dojiti, a dojenje ni možno, se svetuje izbrizgavanje materinega mleka, ki pa v nekaterih primerih ni možno ali priporočljivo. Možni vzroki za to so lahko bodisi pri otroku ali pri materi. Kadar zaradi navedenih medicinskih ali drugih osebnih razlogov mati ne more ali ne želi dojiti, se za prehrano dojenčka priporoča uporaba industrijsko pripravljenih mlečnih formul. V tem primeru moramo poskrbeti, da starši, predvsem mati, ne dobijo slabe vesti zaradi izbire mlečne formule, saj je to za mamo, ki za svojega otroka želi le najboljše, zelo občutljiva tema. Vedeti moramo, da je dojenje, kot način prehranjevanja dojenčka, samo en del materinskega vedenja.
Nadomestki za materino mleko so začetna in nadaljevalna mleka za dojenčke. Začetno mleko je živilo, ki zadošča prehranskim potrebam zdravih dojenčkov v prvih šestih mesecih starosti. Nadaljevalno mleko je živilo za zdrave dojenčke od šestega meseca starosti dalje in predstavlja glavno tekoče živilo vse bolj raznolike prehrane. V prvih šestih mesecih se nadaljevalnega mleka ne sme uporabljati kot nadomestek za materino mleko, saj njegova hranilna sestava ni prilagojena potrebam dojenčka pri takšni starosti. Vedno pripravite svež obrok in uporabite priloženo merico.
Pripravo nadomestka za materino mleko iz kravjega mleka močno odsvetujemo, saj bi bilo treba kravjemu mleku dodati ustrezno količino vode, različne oblike škroba, mlečni sladkor in ustrezno rastlinsko olje. Tako pripravljenemu mleku bi še vedno primanjkovalo precej vitaminov, železa, joda in dolgoverižnih večkrat nenasičenih maščobnih kislin.
Kljub uvajanju mešane prehrane ima dojenje še vedno pomembno vlogo. Po priporočilih naj se uvajanje mešane prehrane prične med dopolnjenim 4. in 6. mesecem starosti. Energijska vrednost hranil v materinem mleku ali nadomestku za materino mleko ne zadostuje več za dojenčkovo hitro rast. Ob dopolnjenih 6. mesecih življenja je dojenček že dovolj razvit, da se lahko nauči jesti po žlički. Novo živilo mu sprva ponudimo enkrat na dan po 1-2 žlički. Nova živila uvajamo z razmikom enega tedna, da se dojenček navadi na nov okus in da ob morebitni preobčutljivostni reakciji lažje ugotovimo, katero živilo je reakcijo povzročilo.
Uvajanje živil, ki vsebujejo gluten (npr. pšenica, rž, ječmen, oves, pira) v času, ko je dojenček še dojen, zmanjša tveganje za celiakijo. Uvajanje glutena v prehrano dojenčka naj bo v majhnih količinah, postopno, ne pred 4. in ne po 7. mesecu starosti. Optimalno je uvajati majhne količine glutena med 6. in 7. mesecem. Glede dojenja veljajo enaka zgoraj navedena priporočila za vse dojenčke, tudi za tiste s povečanimi tveganji za alergije. Kadar dojenje ni mogoče, je potrebno dojenčku s tveganjem za razvoj alergijske bolezni po nasvetu pediatra vsaj prvih 6 mesecev dajati beljakovinski hidrolizat kravjega mleka. Druge mlečne beljakovine ali sojini ali riževi preparati nimajo dokazanega preventivnega učinka pri razvoju alergij in jih ne priporočamo. Ni prepričljivih znanstvenih dokazov, da poznejše uvajanje alergenih živil zmanjša tveganje za razvoj alergij pri otrocih, ki imajo večje tveganje za razvoj alergijske bolezni. Zato pri uvajanju dopolnilne prehrane veljajo enaka pravila, kakor za dojenčke brez tveganja za alergijske bolezni. Uvajanje novih živil naj bo postopno, v majhnih količinah ter ne pred dopolnjenimi 4 meseci starosti.
Od začetka 5. do 7. meseca: Pri uvajanju novih živil začnemo s čisto zelenjavno kašo, ki jo ponudimo po žlički pred dojenjem (uvajanje kosila). Če dojenček ne prenaša določene zelenjave, mu lahko ponudimo drugo. Količino zelenjave postopno povečujemo. Po približno tednu dni, ko dojenček osvoji prve veščine hranjenja po žlički, preidemo na kombinirane kaše, ki jim dodamo rastlinsko olje. Tretji teden po uvedbi dopolnilne hrane postopno ponudimo zelenjavno-krompirjevo-mesno kašo, ki lahko ob koncu enomesečnega uvajanja mešane hrane nadomesti en mlečni obrok. Kašo pripravimo po možnosti iz sveže zelenjave. Kašo lahko shranimo v manjše posodice, ki jih zamrznemo.
Od začetka 6. do 8. meseca: Po uvajanju kosila še en mlečni obrok (večerjo) postopoma nadomestimo z mlečno-žitno kašo, ki ji dodamo pretlačeno sadje (ali sadni sok). Sestavine, ki vsebujejo gluten, se uvaja med 4. in 7. mesecem starosti, optimalno med 6. in 7. mesecem.
Od začetka 7. do začetka 9. meseca: Dva meseca po uvajanju mešane prehrane še tretji mlečni obrok, popoldansko malice, nadomestimo z žitno-sadno kašo, ki zaradi nizke vsebnosti beljakovin dopolnjuje druge beljakovinsko bogate obroke. Dojenček ima že močne dlesni in prve zobke, zato mu hrane ne pretlačimo več, temveč jo le narežemo sprva na drobne, postopoma pa na vse večje koščke. Gosto hrano s koščki uvedemo do 10. meseca.
Pomembna živila in živila, ki se jim je treba izogibati
Otrok lahko sedaj je beljakovinske jedi, npr. jajca, sir, stročnice, piščanca in ribe. Teže prebavljive jedi - špinačo, lečo, sir, jagodičje in agrume - omejujmo. Prebavi bomo pomagali tako, da bomo sadje in zelenjavo olupili, pretlačili in zmehčali v kašice. Potem ko dojenček dopolni šest mesecev in začne z veseljem jesti kruh in drugo glutensko hrano, ni več nobenega razloga za to, da bi mu dajali posebne otroške kosmiče. Preidemo lahko na navadne kosmiče za odrasle, ki so prav tako hranljivi in še veliko cenejši. Izberimo takšne, ki niso pretirano rafinirani in ki vsebujejo malo sladkorja in soli. Mnogi starši še naprej uporabljajo izdelke, ki so posebej namenjeni najmlajšim - deloma zato, ker jih je tako lahko pripraviti, deloma pa zaradi embalaže, na kateri so natisnjeni dolgi seznami vitaminov in mineralov, kar daje vtis, da so bolj hranljivi. A dojenčki, ki imajo uravnoteženo svežo prehrano, prejemajo z njo vse potrebne vitamine in minerale. Bodimo pozorni tudi na to, kakšen prepečenec kupujemo. Prav tisti, ki ga oglašujejo kot ‘najboljšega za vašega dojenčka’, je najmanj primeren, saj vsebuje preveč sladkorja (nekateri vsebujejo celo več sladkorja kot krof).
Otroci do 1. leta starosti ne bi smeli uživati nobene dodane soli, saj lahko to vpliva na razvoj ledvic in povzroči dehidracijo. Slanega okusa se lahko otroci že zelo zgodaj privadijo in prekomerno uživanje soli lahko privede do visokega krvnega pritiska kasneje v njihovem življenju. Če hrana res ni zelo trpkega okusa, potem ne dodajajmo sladkorja. Pšenica, oves, ječmen in rž ne bi smela biti na krožnikih otrok pred 6 mesecem starosti. Ko kupujemo otroške kosmiče in prepečence pred 6 meseci starosti, se prepričajmo, da ne vsebujejo glutena. Jajc ne dajajmo otrokom pred 6 meseci starosti zaradi možnosti okužbe s salmonelo. Zaradi možnosti zastrupitve in alergij otrokom ne dajajmo školjk vsaj do 1. leta starosti. Uživanje nasekljanih in celih oreškov ni priporočljivo do 5. leta starosti zaradi možnosti zadušitve. Med naj ne dajemo otrokom pred 1. letom starosti zaradi možnosti okužbe s sporami botulizma.
Zaradi nevarnosti zadušitve, za dojenčke in malčke niso primerne: hrenovke (niti majhni koščki), oreški, pokovka, surovi korenček in podobna trda hrana.
Ostala problematična hrana, ki se je izogibajmo je: suho sadje (tudi rozine, saj so preveč lepljive), med in koruzni slad, hrana z veliko nasičene maščobe, kot je ocvrta hrana, zelo slana hrana in hrana s sladkorjem ali umetnimi sladili.
Kdaj dojenček lahko je lečo?
Na podlagi zbranih informacij lahko sklepamo, da je leča, kot tudi druga stročnice, primerna za uvajanje v prehrano dojenčka po dopolnjenem 6. mesecu starosti. Pri uvajanju je ključna postopnost, dobro kuhana in pretlačena oblika ter spremljanje morebitnih reakcij. V primeru dvomov se je vedno priporočljivo posvetovati s pediatrom.