Kajenje predstavlja enega najpomembnejših preprečljivih vzrokov neugodnih izidov nosečnosti tako za mater kot za otroka. Strupene snovi iz tobačnega dima, ki preko materinega krvnega obtoka dosežejo še nerojenega otroka, lahko privedejo do številnih škodljivih posledic za njegovo zdravje, ki se lahko vlečejo skozi celotno življenje. Kajenje škoduje skorajda vsakemu organu v telesu in je vzročno povezano s številnimi vrstami raka, boleznimi dihal, boleznimi srca in ožilja ter drugimi zdravstvenimi težavami, kot so sladkorna bolezen, spremembe imunskega sistema, motnje erekcije, revmatoidni artritis, slepota in bolezni oči, nizka kostna gostota pri ženskah, zlomi kolka, vnetje obzobnih tkiv (parodontalna bolezen) in splošno poslabšanim zdravstvenim stanjem. Na splošno velja, da večje število pokajenih cigaret in daljše trajanje kajenja povečujeta tveganje za razvoj naštetih bolezni. Približno polovica kadilcev umre zaradi bolezni, ki jih povzroči kajenje, v povprečju pa umrejo vsaj deset let prezgodaj.
Vpliv kajenja na zanositev in plodnost
Kajenje vpliva na plodnost in jo znižuje. Pri ženskah vpliva na hormonske procese, povezane z nosečnostjo, ovira pot jajčeca do maternice in povečuje pogostost spontanih splavov. Pri moških kajenje zmanjšuje število semenčic, spreminja njihovo gibljivost in obliko, lahko povzroči deformacije semenčic in okvaro DNK ter zmanjšuje dotok krvi v penis, kar lahko privede do motenj erekcije (impotence). Poleg tega kajenje pri moških povzroča okvare dedne snovi v spermi, kar lahko privede do zmanjšane verjetnosti zanositve, splava ali prirojene napake pri otroku, kot sta zajčja ustnica ali volčje žrelo. Zato je pomembno, da oba partnerja, če želita imeti otroka, opustita kajenje. Svetuje se, da se ženska, ki kadi, že ob načrtovanju nosečnosti odloči za opustitev kajenja. Za to naj se odloči tudi partner, saj na tak način močno zmanjšamo verjetnost, da bo tobačnemu dimu izpostavljena noseča partnerica oziroma pozneje otroci. Ženske, ki opustijo kajenje pred nosečnostjo ali zgodaj v nosečnosti, lahko tveganje zmanjšajo na raven tveganja pri nekadilkah.
Kajenje med nosečnostjo: Nevarnosti za mater in plod
Če nosečnica kadi, strupene snovi iz tobačnega dima preko njenega krvnega obtoka dosežejo tudi še nerojenega otroka. Kajenje nosečnice povzroča upočasnjeno rast še nerojenega otroka in manjšo porodno težo. Nikotin in ogljikov monoksid vplivata na oskrbo ploda s kisikom. Poleg tega nikotin prehaja skozi posteljico in doseže višje koncentracije v plodu kot v materi. Nikotin se koncentrira v krvi ploda, amniotski tekočini in materinem mleku, kar plod in dojenčka izpostavlja tveganju. Kajenje lahko povzroči tudi predležečo posteljico ali prezgodnjo ločitev posteljice, prezgodnji porod in zmanjšanje pljučne funkcije pri otroku. Obstajajo tudi dokazi, ki povezujejo kajenje matere z večjo pojavnostjo zunajmaternične nosečnosti in spontanega splava.
Škodljivi vplivi tobaka med nosečnostjo s svojimi škodljivimi posledicami lahko vplivajo na vsa trimesečja nosečnosti. V prvih treh mesecih nosečnosti, ko pri plodu poteka izoblikovanje in razvijanje organov, so učinki kajenja tobaka najbolj vidni. Organi so lahko manjši, občutljivejši, v ekstremnih primerih pa se pojavijo hude anomalije in deformacije ploda. Kadilke imajo tudi višje tveganje za izvenmaternično nosečnost in nepravilnosti posteljice.
Podatki kažejo, da se kar 70 % kadilkam otroci rodijo pred predvidenim datumom poroda, porodi pa so težji, ker nikotin zavira sproščanje hormona relaksina, ki omogoči lažji naravni porod. Novorojenčki, rojeni kadilkam, imajo pogosteje manjšo porodno težo (za 200-250 g manj) zaradi pomanjkljive preskrbe tkiv s kisikom, kar upočasni rast. Otroci kadilk v povprečju ne presežejo 3200 g porodne teže (otroci nekadilk okrog 3500 g) in tudi porodna dolžina je manjša kot pri otrocih nekadilk. Manjša porodna teža dojenčkov je pri kadilkah povezana z odmerkom: več kot mati kadi med nosečnostjo, manj bo otrok ob rojstvu tehtal in obratno. Prej ko bo noseča mati nehala kaditi, bolj bo porodna teža otroka ob rojstvu podobna tisti drugih otrok, ki se rodijo nekadilkam.
Pasivno kajenje: Nevidna nevarnost
Še nerojeni otrok je lahko škodljivim sestavinam tobačnega dima izpostavljen tudi zato, ker je njegova mati izpostavljena tobačnemu dimu drugih. Izpostavljenost nosečnice tobačnemu dimu je vzročno povezana z nižjo porodno težo otroka in prezgodnjim porodom. Pasivno kajenje škoduje zdravju odraslih in otrok in ni dokazov, da obstaja varna meja izpostavljenosti tobačnemu dimu, pod katero ni škodljivih učinkov na zdravje. Stopnja izpostavljenosti tobačnemu dimu je odvisna od števila kadilcev v prostoru, oblike zračenja, velikosti prostora, bližine izvora tobačnega dima in trajanja izpostavljenosti. Največja je v bližini kadilca. Prav zaradi te bližine so nekatere skupine ljudi še bolj izpostavljene, npr. dojenčki in majhni otroci. Ob dolgotrajni izpostavljenosti tobačnemu dimu se pojavijo resne in nevarne posledice za zdravje, podobne škodljivim učinkom kajenja pri kadilcih.
Dojenčki in otroci so med najbolj ranljivimi skupinami glede škodljivih učinkov pasivnega kajenja. Izpostavljenost dojenčkov tobačnemu dimu je povezana s sindromom nenadne smrti dojenčka (SIDS), pri dojenčkih in otrocih pa z boleznimi dihal, kot so astma, poslabšanje obstoječe astme, zmanjšanje pljučne funkcije, znaki s strani dihal, kot so kašelj, piskanje, izkašljevanje sluzi, okužbe spodnjih dihal (pljučnica, bronhitis, še posebej v prvem letu življenja) in vnetja srednjega ušesa. Posebej občutljive skupine so mlajši otroci in otroci z dedno nagnjenostjo k alergijam.
Kajenje in dojenje: Zapleten odnos
Dojenje pomembno prispeva k zdravju dojenčka in otroka, saj materino mleko predstavlja najbolj celovito obliko prehrane za dojenčka. Vendar pa raziskave kažejo, da matere, ki kadijo, redkeje začnejo dojiti, dojijo manj časa in imajo manj mleka v primerjavi z materami nekadilkami. Še posebej je to značilno za kadilke, ki pokadijo 10 ali več cigaret dnevno. Opustitev kajenja med nosečnostjo ali zmanjšanje števila pokajenih cigaret lahko podaljšata obdobje dojenja. Pri materah kadilkah je spremenjena tudi sestava mleka, saj vsebuje manj maščob, glede na nekatera poročila pa je lahko spremenjen tudi njegov okus.
Nikotin in njegovi presnovki prehajajo v materino mleko. Nikotin se v njem nahaja v koncentracijah, ki so od 1,5- do 3-krat višje kot v materini plazmi. Kljub temu, da ni na voljo dokazov, da bi nikotin v količinah, ki jih najdemo v materinem mleku, predstavljal neposredno tveganje za zdravje dojenega otroka, dolgoročnih posledic otrokove izpostavljenosti tej psihoaktivni snovi preko materinega mleka ne poznamo. Prav tako ne poznamo posledic izpostavljenosti otroka drugim sestavinam tobačnega dima, ki prehajajo v materino mleko. Raziskave tudi navajajo, da imajo dojeni otroci kadilk več kolik kot od nekadilk, zaznali pa so tudi spremembe v vzorcu spanja.
Otroci, ki jih dojijo matere, ki kadijo, slabše pridobivajo na teži. Že ob rojstvu so otroci kadilk lažji, razlika v pridobivanju teže pa se pokaže že po 14 dneh. Pri enem letu so razlike že očitne. Niso pa opazili, da bi se otroci kadilk slabše umsko in gibalno razvijali. Vendar pa je izpostavljenost otroka škodljivim snovem lahko večja preko dimljenja v bližini otroka kot preko materinega mleka.
Ali je pitje alkohola in kajenje med dojenjem škodljivo? Ali lahko kadim in pijem alkohol med dojenjem?
Škodljivi vplivi tobaka po porodu
Po porodu, ko dojenček kadilke ne dobiva več materinega nikotina preko posteljice, se lahko pri njem razvijejo znaki abstinence. Dojenček postane nemiren, razdražljiv, slabo sesa in pogosto bruha. Pozneje se vplivi cigaretnega dima kažejo kot pogostejše obolevanje spodnjih dihal (pljučnica, bronhitis) in srednjega ušesa, lahko pa se pojavi tudi trajno slabše delovanje pljuč. Kajenje nosečih mater (več kot ene škatlice cigaret dnevno) podvoji tveganje, da bo otrok kasneje postal kadilec. Zaradi kajenja v nosečnosti se kasneje v otrokovem razvoju lahko pojavijo učne težave in vedenjske motnje.
Kajenje matere med nosečnostjo in po njej je vzročno povezano s pojavom sindroma nenadne smrti dojenčka. Sindrom nenadne smrti dojenčka (SIDS) je nenadna smrt otroka v starosti do enega leta, ki je nepričakovana in pri kateri tudi natančnejše raziskave ne prikažejo vzroka smrti.
Ukrepi za prenehanje kajenja in pomoč
Zavedanje o škodljivosti kajenja je ključnega pomena, še posebej v obdobju načrtovanja nosečnosti, med nosečnostjo in po porodu. V Sloveniji imamo na voljo različne oblike pomoči, ki so brezplačne: od materialov za samopomoč, svetovalnega telefona (080 27 77), individualnega svetovanja pri osebnem zdravniku do skupinskih zdravstveno-vzgojnih delavnic, ki jih organizirajo zdravstveni domovi po državi.
Pomembno je, da so vsi prostori, kjer se zadržujejo nosečnice in otroci, povsem brez tobačnega dima, prav tako tudi prevozna sredstva. Zato naj (bodoči) starši uvedejo ustrezna pravila za dom, avtomobile in druge morebitne zaprte prostore, v katerih se nahajajo. Tisti, ki kadijo, naj kadijo zunaj. Zgolj odpiranje oken oziroma prezračevanje, določitev ločenih nekadilskih sob ali kajenje na balkonih ne zadošča. Tudi v odprtih prostorih naj bo pozornost usmerjena v to, da nosečnice in/ali otroka ne izpostavimo tobačnemu dimu.
Ne glede na morebiten stres ob opuščanju kajenja, raziskave kažejo, da ima opustitev kajenja v kateri koli fazi nosečnosti pozitivne učinke na zdravje nosečnice in otroka. Torej opustitev kajenja tudi v pozni nosečnosti prinaša zdravju korist.
Koristi ob opustitvi kajenja za otroka:
- Več razpoložljivih hranil in kisika za otroka med nosečnostjo.
- Manj možnosti, da bo porodna teža otroka zaradi pomanjkanja hrane in kisika nizka.
- Manj možnosti zdravstvenih težav otroka med nosečnostjo, npr. prezgodnji porod, mrtvorojenost, prirojene nepravilnosti, slabši psihofizični razvoj.
- Poveča se verjetnost, da bosta z otrokom skupaj odšla iz porodnišnice.
- Zmanjša se možnost za nenadno smrt dojenčka (t.i. smrt v zibki).
- Če ne kadite v obdobju dojenja, nikotin ne bo prehajal v otroka.
- Tudi v poznejšem obdobju otrokovega življenja se zmanjša tveganje za zdravstvene težave, kot so astma, pogostejše okužbe dihal in srednjega ušesa ter slabši psihofizični razvoj.
Koristi ob opustitvi kajenja za vas:
- Vaš organizem se bo očistil ogljikovega monoksida in kemičnih spojin, ki so v tobačnem dimu.
- Imeli boste več energije.
- Imeli boste manj težav z jutranjo slabostjo.
- V krvi bo več razpoložljivega kisika, zaradi česar boste bolj zdravi.
- Zmanjša se verjetnost izvenmaternične nosečnosti.
- Bolj verjetno je, da bo vaša porodna izkušnja pozitivna.
- Verjetnost zapletov pri porodu bo manjša.
- Otroku boste dober zgled, zaradi česar bo tudi verjetnost, da bo pozneje posegel po cigaretah in postal kadilec, manjša.
- Tudi v poznejšem obdobju vašega življenja se bo tveganje, da zbolite za katero od bolezni, povezanih s kajenjem, zmanjšalo.
Opuščanje kajenja je proces, pri katerem je pomembno poiskati ustrezno podporo in strategijo, ki bo delovala za vas. Ne glede na to, ali načrtujete nosečnost, ste noseči ali že dojite, je opustitev kajenja najboljša naložba v zdravje vas in vašega otroka.
