Sistem starševskega varstva in družinskih prejemkov v Sloveniji ponuja vrsto pravic, ki staršem in skrbnikom olajšujejo skrb za otroke ter zagotavljajo osnovno socialno varnost. Te pravice se nanašajo na obdobje pred porodom, po porodu in vse do polnoletnosti otrok, v nekaterih primerih pa tudi dlje. Razumevanje teh pravic, njihovih pogojev in razlik je ključnega pomena za pravilno uveljavljanje in izkoriščanje podpore, ki jo država nudi družinam. Ta članek podrobno obravnava glavne pravice, vključno z materinskim, očetovskim in starševskim dopustom, starševskim nadomestilom, pomočjo ob rojstvu otroka ter drugimi socialnimi prejemki, kot so varstveni dodatek in otroški dodatek, pri čemer se osredotoča na spremembe, ki so začele veljati s 1. aprilom 2023.
Materinski dopust: Temelj starševskega varstva
Materinski dopust predstavlja osnovno pravico matere ob rojstvu otroka. Traja 105 dni in se začne najkasneje 28 dni pred predvidenim datumom poroda, ki ga določi ginekolog. Ključno je, da če mati ne nastopi materinskega dopusta 28 dni pred predvidenim datumom poroda, neizrabljenega dela ne more izrabiti po otrokovem rojstvu, razen če je porod nastopil pred predvidenim datumom. Vloga za materinski dopust se vloži na center za socialno delo (CSD) največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda, vendar najkasneje do nastopa materinskega dopusta. V primeru, da mati rodi otroka pred obvestilom delodajalcu o izrabi materinskega dopusta, je to potrebno storiti v treh dneh po rojstvu otroka, razen če zdravstveno stanje tega ne dopušča, v katerem primeru lahko delodajalca obvesti sorodnik.
Očetovski dopust: Vloga očeta pri negi otroka
Očetovski dopust je pravica očeta ob rojstvu otroka, ki traja 15 koledarskih dni. Oče ga lahko izkoristi v strnjenem nizu, bodisi v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, od rojstva otroka do tretjega meseca starosti otroka. Ta pravica je neprenosljiva. V primeru rojstva dveh ali več otrok se očetovski dopust za vsakega nadaljnjega otroka podaljša za dodatnih 10 dni. Vloga za očetovski dopust se prav tako vloži na center za socialno delo. Če oče očetovskega dopusta ne izkoristi, ga lahko koristijo tudi druge osebe, ki dejansko negujejo in varujejo otroka, vključno z materinim zakoncem, zunajzakonskim partnerjem ali partnerjem registrirane istospolne partnerske skupnosti. Pravica se uveljavlja po rojstvu otroka, najkasneje do nastopa očetovskega dopusta na CSD, kjer je mati uveljavljala svoje pravice.
Starševski dopust: Skupno varstvo otroka
Starševski dopust predstavlja pomembno obdobje za oba starša, saj vsak od njiju ima pravico do 160 dni dopusta. Ključno pri tem je, da je 60 dni starševskega dopusta neprenosljivih za vsakega od staršev, medtem ko se preostalih 100 dni lahko med njima prenaša. Mati lahko tako na očeta prenese 100 dni, 60 dni pa je neprenosljivih zanjo. Enako velja za očeta, ki lahko prenese 100 dni na mater, 60 dni pa je neprenosljivih zanj. Eden od staršev ga mora izrabiti neposredno po izteku materinskega dopusta. Izrabo dela neprenosljivega starševskega dopusta v trajanju največ 60 dni lahko vsak od staršev prenese ali izrabi najpozneje do osmega leta otroka. Ta izraba je možna v strnjenem nizu, v obliki polne ali delne odsotnosti z dela, največ dvakrat letno v trajanju po najmanj 15 koledarskih dni, ali manj, če sta jih prenesla manj. Ob rojstvu dveh ali več otrok se starševski dopust podaljša za vsakega nadaljnjega otroka za dodatnih 90 dni. Starša se morata o izrabi starševskega dopusta pisno dogovoriti najpozneje 30 dni pred potekom materinskega dopusta. Vloga za starševski dopust se vloži na center za socialno delo.
Posebne situacije in pravica do starševskega dopusta
Pravica do starševskega dopusta se razširja tudi na posvojitelje, osebe, ki jim je otrok nameščen z namenom posvojitve, ali otrokove sorodnike, ki jim je podeljena starševska skrb. V primeru otroka do osmega leta starosti, ti imajo pravico do starševskega dopusta v enakem obsegu kot mati ali oče. Za otroke, ki so dopolnili osem let starosti in so mlajši od 15 let, posvojitelji, osebe z namenom posvojitve ali otrokovi sorodniki, ki jim je podeljena starševska skrb, imajo pravico do 30 dni starševskega dopusta. Rejniki, ki jim je v rejništvo nameščen otrok, mlajši od osem let, za katerega sta starša že izrabila starševski dopust, imajo pravico do 30 dni starševskega dopusta.
Starševsko nadomestilo: Finančna podpora med dopustom
Starševsko nadomestilo predstavlja finančno podporo med materinskim, očetovskim in starševskim dopustom. Njegova višina znaša 100% osnove, ki je določena s povprečno osnovo, od katere so bili obračunani prispevki za starševsko varstvo v strnjenih 12 mesecih pred vložitvijo prve vloge za dopust. Pomembno je omeniti, da materinsko nadomestilo ni navzgor omejeno, medtem ko sta očetovsko in starševsko nadomestilo omejena na dvainpolkratnik zadnje znane povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za preteklo ali predpreteklo leto.
Oseba, ki je zavarovana za starševsko varstvo, a so bili prispevki obračunani za krajše obdobje od 12 mesecev, ali oseba, ki ni zavarovana za starševsko varstvo, a je bila zavarovana vsaj 12 mesecev v zadnjih 3 letih pred uveljavljanjem pravice do nadomestila, je prav tako upravičena do starševskega nadomestila. V teh primerih se kot osnova upošteva usklajena višina osnovnega zneska minimalnega dohodka ter znesek davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost.
Pomoč ob rojstvu otroka: Enkratni prejemek
Pomoč ob rojstvu otroka je enkratni denarni prejemek, namenjen nakupu opreme za novorojenčka. Do te pravice sta upravičena mati ali oče s stalnim ali začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki dejansko živita v Republiki Sloveniji. Pod enakimi pogoji lahko pravico uveljavljajo tudi druga oseba in posvojitelji, če je starši niso uveljavili. Vlogo za pomoč ob rojstvu otroka vloži eden od staršev pri CSD, ki je krajevno pristojen glede na materino prebivališče ali sedež njenega delodajalca, ali glede na kraj rojstva otroka, če mati nima stalnega ali začasnega prebivališča v Sloveniji. Vlogo je mogoče oddati največ 60 dni pred predvidenim datumom poroda oziroma najkasneje 60 dni po rojstvu otroka.
Normalni porod z nego novorojenčka - spretnost reševalca
Varstveni dodatek in denarna socialna pomoč: Socialna varnost v stiski
Varstveni dodatek in denarna socialna pomoč sta socialna prejemka, ki zagotavljata osnovno socialno varnost posameznikom ali družinam v primeru materialne ogroženosti. Z novo socialno zakonodajo se pri odločanju o teh pravicah poleg dohodkov upošteva tudi premoženje posameznika ali družinskih članov. To pomeni, da bodo prejemniki varstvenega dodatka, ki imajo premoženje, morali premisliti, ali državno pomoč sprejeti, saj se bodo porabljena sredstva po njihovi smrti praviloma poravnala iz zapuščine, kar bo zmanjšalo delež za dediče.
Vloga za varstveni dodatek se po novem vloži samo enkrat, nato pa se ob izpolnjevanju pogojev podaljšuje po uradni dolžnosti s strani CSD. Enako velja za denarno socialno pomoč in nekatere zdravstvene pravice. Polnoletnim otrokom se ne nalaga več odgovornost, da morajo finančno pomagati staršem, če ti uveljavljajo pravico do varstvenega dodatka ali denarne socialne pomoči.
Pomembna novost je tudi, da se državna pokojnina in varstveni dodatek prenašata med socialnovarstvene prejemke. Državne pokojnine kot samostojnega prejemka ne bo več. Dosedanji prejemniki državne pokojnine ali varstvenega dodatka bodo lahko, če bodo izpolnjevali pogoje, prejemali denarno socialno pomoč oziroma varstveni dodatek, ki bosta lahko višja, vendar se bo upoštevalo tudi premoženje. CSD bodo po uradni dolžnosti ugotovili, ali dosedanji prejemniki izpolnjujejo pogoje za preoblikovanje teh pravic v nove. Prejemanje varstvenega dodatka ali denarne socialne pomoči pa bo imelo posledice - omejitev dedovanja.
Dodatek za veliko družino in dodatek za nego otroka
Dodatek za veliko družino je letni prejemek, namenjen družinam s tremi ali več otroci do starosti 18 let. Za družino s tremi otroki znaša 404,48 EUR, za družino s štirimi ali več otroki pa 491,52 EUR, ne glede na materialni položaj družine. Vlogo vložijo samo družine, ki niso upravičene do otroškega dodatka.
Dodatek za nego otroka je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina zaradi nege in varstva otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo. Mesečni prejemek znaša 102,40 EUR za otroke s težko motnjo v duševnem razvoju ali 204,80 EUR za težko gibalno oviranega otroka ali otroka z določenimi hudimi boleznimi. Do dodatka je upravičen eden od staršev ali druga oseba, dokler trajajo razlogi oziroma do otrokovega 18. leta starosti.
Delno plačilo za izgubljeni dohodek
Delno plačilo za izgubljeni dohodek je osebni prejemek, ki ga prejme eden od staršev ali druga oseba, kadar prekine delovno razmerje ali začne delati krajši delovni čas zaradi nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju, težko gibalno oviranega otroka ali otroka z boleznijo iz seznama hudih bolezni. Pravico lahko uveljavlja tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok s potrebo po posebni negi in varstvu. Vlogo je treba vložiti na CSD 30 dni pred zapustitvijo trga dela ali najkasneje 30 dni po zapustitvi trga dela ali začetku dela s krajšim delovnim časom.
Druge pravice in podpore
Poleg zgoraj omenjenih pravic, nova socialna zakonodaja ureja tudi pravico do otroškega dodatka, državne štipendije, znižanje plačila za programe vrtcev, subvencioniranje malice in kosila za učence ter subvencioniranje prevozov za dijake in študente. Ureja tudi oprostitve plačil socialnovarstvenih storitev, določa prispevek k plačilu pravic družinskega pomočnika in subvencijo najemnine. Prav tako ureja pravico do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev za socialno ogrožene osebe in pravico do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Cenejši cestninski razred za vozila velikih družin in enkratna pomoč ob nakupu letne vinjete za vozila, ki se razvrščajo v cestninski razred B, predstavljata dodatno finančno olajšavo za te družine.
Pristojni center za socialno delo postaja enotna vstopna točka za uveljavljanje pravic, kar naj bi poenostavilo postopke in pospešilo odločanje. Vendar pa je hitrost odločanja odvisna tudi od delovanja informacijskega sistema, ki povezuje več kot 40 baz podatkov in 24 institucij.
Vračilo socialne pomoči in dedovanje
V preteklosti je 128. člen Zakona o dedovanju (ZD) nalagal dedičem vračilo celotne socialne pomoči, ki jo je prejel zapustnik. Novi Zakon o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) je to vračanje omilil. Če je socialno pomoč prejemal manj kot eno leto, so dediči vračila oproščeni v celoti. Država ali občina lahko zahteva zmanjšanje dedne mase za višino prejete pomoči, če je umrli imel premoženje. Vendar pa vračilo ni obvezno za dediče tistih upravičencev, ki niso imeli v lasti stanovanja ali stanovanjske hiše, v kateri so dejansko bivali. V primeru, da je dedič zavezan k vračilu, je vračilo omejeno na 2/3 prejete pomoči. Dedičem ni potrebno vračati izredne socialne pomoči, izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana in pomoči pri kritju stroškov pogreba. Če se prejemnik socialne pomoči želi izogniti vračanju s strani dedičev, lahko pomoč vrne sam že za časa svojega življenja.
Zaključek
Sistem starševskega varstva in socialnih prejemkov v Sloveniji je kompleksen, vendar nudi pomembno oporo družinam v različnih življenjskih obdobjih. Zavedanje o obstoječih pravicah, pogojih za njihovo uveljavljanje in pogostih spremembah v zakonodaji je ključnega pomena za zagotavljanje socialne varnosti in kakovostnega življenja vseh družinskih članov.
tags: #prosnja #za #izgubo #varstvenega #dohodka #porodniska